Julijska koncertna eksplozija

V sredo, 5. julija, se bo po skorajda 30 letih v Sloveniji ponovno mudila kultna škotska zasedba Jesus and Mary Chain, ki je navkljub temu, da je minilo dolgih 18 let od njihovega zadnjega albuma (zatišje prekinili letos z albumom Damage and Joy), postavila temelje tako imenovani shoegaze glasbeni zvrsti, ki danes ponovno doživlja preporod. Svoje sledi pa so pustili tudi na mladi slovenski glasbeni sceni, predvsem pri zasedbi Haiku Garden, ki bo predskupina Škotom. Še več zanimanja pa je po besedah organizatorjev za nastop zasedbe Pixies, ki se 12. julija že tretjič vrača v ljubljanske Križanke, a tokrat žal brez izvrstne basistke Kim Deal, ki je poleg “glave” skupine Francisa Blacka dala pomemben pečat zasedbi.

Kaj je pravzaprav zasedba Pixies prinesla v svet alternativne glasbe? “V alternativni glasbi bi lahko govorili o obdobju pred in po Pixies. Preden je četverec iz Bostona prijel za glasbila in posnel prvih nekaj albumov, alternativnega rocka, kot ga danes poznamo, ni bilo. Bili so dolgolasi kitarski heroji, bili so punkerji in novovalovci, pa tisti, ki so radi eksperimentirali s hrupom in kakofonijo ter drugi. Seveda, bilo je veliko dobre glasbe, a ni bilo takšne, ki bi definirala generacijo, ki je šele začela zahajati na koncerte in v trgovine s ploščami,” odgovarja Aljoša Mislej, dolgoletni urednik oddaje o alternativni glasbi Indie ni Indija na Radiu Koper, ki je žal ni več, slišimo pa ga lahko na Radiu Trst A.

Kratki nastopi

Zgodnji nastopi skupine Jesus and Mary Chain v sredini 80. let so organizatorjem povzročali številne preglavice, saj so običajno njihovi koncerti trajali približno 20 minut, skorajda vsi člani so bili pod vplivom raznih amfetaminov in za nameček so bili še s hrbtom obrnjeni proti občinstvu ter so redkokdaj kaj izustili med eno in drugo skladbo.

Nato so prišli Pixies, bend, ki se je požvižgal na etikete, ki je z veliko žlico jemal od vseh, a tudi sam ogromno dal, razlaga Mislej. “Pixies so tako rekoč lastnoročno izumili koncept 'tiho-glasno-tiho' pisanja glasbe, ki se danes zdi tako samoumeven, kar je, nenazadnje, priznal tudi Kurt Cobain. Pixies so od eksperimentatorjev povzeli nenavadno, nelogično, povsem odbito strukturiranje skladb, ki so jih ovili v hrup, zapakirali pa v pop. Prepevali so o najbolj nenavadnih, mestoma tudi prepovedanih temah, od zarotniške znanstvene fantastike, do biblične spolnosti,” opisuje modus operandi zasedbe.

A velik vpliv je imela tudi Kim Deal, basistka, ki je na novo definirala igranje bas kitare v rock’n’rollu in lastnoročno povzročila boom deklet z bas kitarami v devetdesetih (in, posredno, še danes). Edina je tudi zamajala glasbeno hegemonijo vodje BlackaFrancisa, našteva Mislej. Prav v nesoglasjih med Blackom in Dealovo Mislej vidi največji razlog za razpad skupine.

Vpliv Pixies na slovensko glasbeno sceno

“Tisti, ki se nismo zadovoljili z Metallico, punk pa nam je bil preveč banalen, ne v smislu ideje, ampak muziciranja, smo se navadihovali pri Pixes,” pravi Aljoša Mislej, ki je vrsto let dejaven tudi v številnih primorskih alternativnih glasbenih zasedbah, kot so Sottomayor in Second Chance Blown. Med slovenskimi zasedbami so Pixies največji vpliv po njegovih besedah vršili na zasedbo Psychopath, na primorski, lokalni ravni pa predvsem na zasedbi Black Bone Guru in Folpi.

Dealova se je sicer že med zlato dobo zasedbe, ki je prinesla dva presežna albuma Surfer Rosa in Doolittle, spečala z dvema dekletoma (Tanya Donelly in Josephine Wiggs) in ustvarila zasedbo The Breeders, ki se je v mnoga ušesa usidrala z več kot odlično skladbo Cannonball.

Trmasta Kim Deal

Med Dealovo in Blackom je najbolj počilo prav po izidu albuma Doolittle leta 1989. Na koncertu v Stuttgartu je Black v Dealovo zalučal kitaro, Dealovo pa so skorajda izključili iz skupine, ker ni želela nastopiti na koncertu v Frankfurtu. Dealova je trmoglavila in želela vključiti nekaj svojih skladb v repertoar zasedbe, a Black je bil neomajen. Naposled naj bi se sprijaznila, da ima vse vajeti skupine v rokah Black. Vendar “idila” ni več trajala dolgo. Sledila sta še dva albuma Bossanova leta 1990 in Trompe le Monde leta 1991, naslednje leto pa so se podali na naporno turnejo U2 za album Zooropa, kjer so nesoglasja med člani benda še bolj priplavala na površje. V tem obdobju so bili tudi preostali člani zasedbe Pixies zasedeni z drugimi glasbenimi projekti, leta 1993 pa je Black brez vednosti ostalih članov v intervjuju za BBC Radio 5 naznanil, da Pixies ne obstajajo več. Black Francis se je preimenoval v Franka Blacka in se podal na samostojno glasbeno pot. Dealova se je, kot omenjeno, posvetila zasedbi The Breeders, kitarist Joey Santiago je sodeloval pri Blackovih solo albumih, bobnar David Lovering pa se je celo podal v čarovniške vode.

Razprodane Križanke leta 2004

Nekaj let zatem je Black med svojimi koncerti začel vse pogosteje izvajati skladbe zasedbe Pixies, leta 2003 pa so zabrneli telefoni in stari člani zasedbe so se začeli srečevati na občasnih vajah, leta 2004 pa so se že podali na svetovno turnejo, v sklopu katere so se ustavili tudi v razprodanih ljubljanskih Križankah in obnoreli stare oboževalce. Na tem koncertu je bil tudi Mislej, ki se ga spominja kot korektnega, a do ponovnih združitev velikih zasedb je skeptičen. “Koncerti ponovno oživljenih zasedb ne morejo biti legendarni,” poudarja.

Leta 2009 so se Pixies podali na še eno obsežno svetovno turnejo, s katero so obeležili 20. obletnico od izida albuma Doolittle. Leta 2013 pa zasedbo dokončno zapusti Dealova, ki jo nato nadomesti “večna dežurna basistka” Paz Lenchantin, ki je v preteklosti igrala za številne zasedbe, kot so Perfect Circle, Queens Of The Stone Age, Zwan, in bo nastopila v Ljubljani.

A poleg napetosti med Dealovo in Blackom, ki so nedvomno vplivale na razvoj zasedbe, imajo Pixies še eno posebnost. V domovini so skozi njihovo celotno delovanje naleteli na bolj mlačen odziv, tako s strani občinstva kot glasbenih kritikov, ki so podajali bolj zadržane ocene. V Evropi pa je zavladala pravcata evforija, ki ni pojenjala niti med enajstletno pavzo zasedbe; ta je pridobivala vse več novih privržencev. V londonskem kultnem koncertnem prizorišču Brixton Academyj so štiri zaporedne koncerte leta 2004 razprodali v rekordno hitrem času, takega navala na vstopnice niso imeli vsaj 20 let, so navajali. Prav tako je bil razprodan koncert v Križankah leta 2004, podobno pa se zna zgoditi tudi za prihajajoči koncert, 12. julija.

Tudi brata Reid “slovita” po nesoglasjih

Po številnih razprtijah med člani (brata William in Jim Reid) “slovi” tudi škotska zasedba Jesus and Mary Chain, ki bo v torek, 5. julija nastopila v ljubljanskem Kinu Šiška.

Temu je po tem, ko jim je uspelo leta 2013 v Slovenijo zvabiti še ene glasnike shoegazea My Bloody Valentine, letos v sodelovanju s Škuc Ropotom z Jesus and Mary Chain uspel veliki met. Veljajo za utemeljitelje shoegaze glasbene zvrsti: tipične hreščeče kitare so umestili v pop vode. Brata Reid sta bila namreč velika ljubitelja ameriške ženske pop zasedbe The Shangri-Las iz 60. let prejšnjega stoletja. A brata nista bila nedovzetna niti za angleško punk zapuščino, pomemben vpliv na njihov zvok pa je imelo tudi newyorško glasbeno vrenje v 70. letih, predvsem zasedbi The Velvet Underground in The Stooges.

Čislani Psychocandy

S temi vplivi so Jesus and Mary Chain leta 1985 z albumom Psychocandy treščili na svetovno glasbeno sceno. Predlani so se sicer mudili v naši “bližini”, v Ferrari, kjer so s preigravanjem tega albuma obeležili 20. obletnico izida tega prelomnega albuma, ki še danes usodno vpliva na marsikatero glasbeno zasedbo, danes morda še najbolj na zasedbo The Raveonettes, ki so bili leta 2013 prav tako gosti Kina Šiške. Pomemben vpliv pa je čutiti tudi v zvoku zasedb The Horrors (1. decembra bodo nastopili v Kinu Šiška) in A Place to Bury Strangers, ki se je pred leti prav tako mudila v Ljubljani. Kakšen je pomen Jesus and Mary Chain znotraj alternativne glasbe? “Precej podobnosti imajo s Pixiesi, čeprav so vplivali na veliko ožji spekter glasbenikov, jim je skupno to, da so tudi Jesus and Mary Chain hrupne skladbe zapakirali v pop,” odgovarja Mislej in dodaja, da so za seboj pustili kar nekaj zasedb, ki so se po njihovih stopinjah lotile bolj minimalističnega pristopa do ustvarjanja glasbe, na primer z ritem mašino.

Album Psychocandy je še danes pri glasbenih poznavalcih z zlatimi črkami zapisan in sodi med 1001 albumov, ki jih morate slišati pred smrtjo po mnenju referenčne glasbene revije NME, ki jih je v njihovih najbolj živahnih letih tudi razglasila za najboljši bend na svetu.

Osem let nista zakopala bojne sekire

Dolg premor zasedbe (skupina je razpadla leta 1999) je botroval številnim sporom med bratoma Williamom in Jimom Reidom, ki kar osem let nista pokopala bojne sekire. Razprtije med bratoma Gallagher iz zasedbe Oasis pa naj bi bila v primerjavi s spori med bratoma Reid mačji kašelj. Jim Reid je leta 2006 v enem intervjuju celo povedal: “Po vsaki turneji sva hotela pokončati drug drugega, po zadnji turneji sva to tudi poskusila.” A že leta 2005 sta se začela malce zbliževati, dve leti kasneje pa je bila skupina tudi uradno obujena. Letos spomladi pa so po dolgih 19 letih izdali tudi nov album Damage and Joy, ki ga bodo predstavili v torek v Ljubljani, a na svoj račun bodo najverjetneje prišli tudi stari oboževalci, ki prisegajo na njihovo najbolj svetlo obdobje, album Psychocandy.

BILJANA PAVLOVIĆ

---