Hrvaški otok so zavzele ljubke, a nevarne zveri
Pred stoletjem so jih pripeljali kot rešitev pred kačami. Danes so grožnja ekosistemu hrvaškega otoka Čiovo. Mungi ogrožajo domače živali, divjad in celo zdravje ljudi. So namreč možni prenašalci bolezni, kot sta steklina in leptospiroza.
DALMACIJA > Zgodba o indijskih mungih na otoku Čiovo se začne na začetku 20. stoletja, ko so jih v Dalmacijo naselili z namenom, da bi zajezili populacijo kač, ki so se množično pojavljale na otokih. Po naselitvi na Mljetu, Braču, Hvaru in Korčuli je Čiovo postalo njihova zadnja postojanka. Sprva so mungi res učinkovito zmanjšali število kač, a sčasoma so sami postali največja grožnja otoški naravi.
Iz plenilca kač v nadlogo ekosistema
“Res je, kač skoraj ni več, a zdaj imamo na tisoče mungov, ki povzročajo ogromno škode,” pravi Joško Miše, podpredsednik lovske zveze iz Trogirja, s katerim so se pogovarjali novinarji Slobodne Dalmacije.
Mungi so se hitro prilagodili novemu okolju in svojo prehrano preusmerili na lažje dostopen in okusnejši plenu - fazane, zajce, perjad in celo sadje. Te male živali, dolge približno 30 centimetrov (brez repa), so dnevni lovci. Pogosto jih je mogoče videti na otoških poteh.
Lovci in domačini poročajo o popolnem izginotju zajcev in fazanov.
“Ne ostane nam nič. Uničujejo jajca, ubijajo mladiče, ogrožajo vse vrste ptic,” opozarja Ivan Pavičin, domačin, ki je zaradi napadov skoraj ostal brez sto svojih kokoši. Opisuje grozljive prizore: “Napadejo od zadaj, iztrgajo drobovje in maščobo, meso pustijo.”
Domačini in lovci postavljajo različne pasti - od mrež in cevnih pasti do živolovk z vabami, kot so sardele in slanina. Vendar jih pogosto uničujejo ali kradejo samooklicani “ljubitelji narave”, kar dodatno otežuje nadzor nad populacijo.
V prvih petih mesecih leta so lovci ujeli več kot 250 mungov. Živali nato predajo ustanovi Krš i more, kjer jih preučujejo biologi in zoologi. Evropska komisija je že pred leti munga uvrstila na seznam prepovedanih invazivnih vrst. A škoda je že narejena.