Med njima je natanko 53 let razlike

Fotografija na desni zelo nazorno kaže, kako se je avtomobilski svet spremenil v nekaj desetletjih. Iz majhnih avtomobilčkov so naše potrebe postale čedalje večje in s tem so se povečevale tudi dimenzije sodobnih avtomobilov.

Fiat je vse od svojih začetkov pisal posebno zgodbo. (F)abbrica (I)taliana (A)utomobili (T)orino je v svojih zlatih letih nanizala ogromno število različnih modelov, ki so bili prepoznavni doma in po svetu. Verjetno se boste strinjali, da ima najbolj kultni status prav mali fiat 500 oziroma cinquecento, ki je zelo hitro postal simbol preprostosti. Malček, ki je nadomestil takratnega topolina, je bil javnosti prvič predstavljen leta 1957 v Torinu in od takrat dalje se je začela pisati zgodba o uspehu. Bil je to cenovno dostopen mali mestni avtomobil s ceno takratnih 500 tisoč italijanski lir, kar je bilo enako 13 povprečnim plačam iz tistega časa. Če bi to pretvorili v današnjo valuto, bi omenjeni znesek znašal približno osem tisoč evrov.

Avto so izdelovali skoraj 20 let. Do leta 1975, ko so prenehali s proizvodnjo, so izdelali nekaj več kot 4,2 milijona primerkov. A avtomobilski svet oziroma svetovno gospodarstvo je bilo za mnoge proizvajalce kruto, zato se je tudi za fiat v sodobnih časih marsikaj spremenilo. Tako kot so včasih iskali rešitve, kako bi privarčevali, izzivi v sodobni eri ostajajo enaki. Po številnih pretresih italijanska znamka zdaj živi pod streho velike avtomobilske skupine Stellantis, ki ji omogoča razvoj in nenehno prilagajanje trgu. Zadnji izdelek, ki je na voljo tudi pri nas, je model 600. Kompaktni 4,17 metra dolg križanec, izdelan na skupni koncernski platformi, je bil prvič predstavljen leta 2023, konec lanskega leta pa je prišel tudi k nam. Pred kratkim prvič sedem za volan in z njim prevozim nekaj več kot tisoč kilometrov. Potegnjeno pod črto, zanimiv avtomobil, ki zna zlesti pod kožo.

Malček, ki je nadomestil takratnega topolina, je bil javnosti prvič predstavljen 4. julija leta 1957 v Torinu in od takrat dalje se je začela pisati zgodba o uspehu.

Srečanje v živo

Z Boštjanom Mišićem se poznava že zelo dolgo in povezuje naju strast do avtomobilov. Njega še kanček bolj, saj si je lansko leto privoščil nekaj za svojo dušo. Iz Italije je v svoj domači kraj pripeljal zelo lepo ohranjenega modrega fiata 500 L, ki ga je kmalu krstil z imenom Luigi. Črka L ob številčni oznaki pomeni lusso, kar v jeziku naših zahodnih sosedov pomeni luksuz oziroma nekaj več. Tako je ta 500 imel nekoliko bolj dodelano notranjost v obliki prešitih sedežev, kakovostnejšo plastiko, nekoliko drugačno armaturno ploščo, na zunaj pa je bil lusso prepoznaven po kromiranih odbijačih in maski. Fiat 500 L so začeli izdelovati leta 1968, Boštjanov je letnik 1971 in ima prevoženih 66 tisoč kilometrov. Pravi, da bi ti znali biti precej realni. Tu in tam se še vedno najdejo zelo lepo ohranjeni primerki.

Danes cena takšnih znaša okrog pet tisoč evrov. Ob prvem ogledu je imel nekaj tehničnih napakic, ki jih je zelo kmalu odpravil, in kot pravi Boštjan, pri teh avtomobilih je najbolj hecna stvar, da za par evrov dobiš ustrezen rezervni del. Po žepu te udari le draga poštnina. V Italiji je rezervnih delov v obtoku še vedno ogromno.

Sodobni avtomobil, kot je fiat 600, je za več kot meter daljši, z obilico prostora v potniški kabini in 360-litrskem prtljažniku, kjer je prostora za več manjših potovalnih kovčkov, medtem ko je pod nivojsko polico skritega še nekaj prostora.

Na prijeten sončen nedeljski dan se dogovoriva za srečanje, saj si želim spet od blizu videti ta italijanski simbol. Sedem za volan testnega fiata 600 hybrid in se s Primorske odpeljem proti Polhovemu Gradcu. 4,17 metra dolg in 1,78 metra širok družinski voz poganja spodobno zmogljiv 1,2-litrski trivaljnik s 74 kilovati moči, ki ima vgrajeno dodatno 21-kilovatno električno enoto in 48-voltno baterijo. Elektrifikacija pripomore k začetnemu speljevanju oziroma dopolnjuje pogon pri nižjih hitrostih v mestu. Motor je povezan s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki ga upravljamo s tipkami na sredinskem grebenu ali pa s stikali na volanu. Dobro tono in dvesto kilogramov elektrificirani pogon z lahkoto premika. Na avtocesti razmeroma hitro dosežem visoko hitrost, precej elegantno pa se pelje tudi po zaviti cesti. Volanski mehanizem je natančen, medtem ko bi moralo vzmetenje bolje požirati neravnine in luknje z naših cest. Povprečna poraba se je ustalila pri 6,5 litra.

Starodobnik ima poseben čar

Dobiva se na praznem parkirišču v središču Polhovega Gradca in takoj sem očaran nad malim fiatom. Najprej si ga ogledam z vseh zornih kotov, naredim nekaj fotografij, nato pa mi Boštjan reče, naj sedem in se odpeljem en krog. Malce sem se obotavljal, saj nisem bil prepričan, da bom z mojimi 192 centimetri sploh lahko zlezel v notranjost. To so res majhni avtomobilčki. Pa je šlo brez težav. Za volanom tega malega fiata, ki v dolžino meri komaj 2,97 metra in tehta okrog 500 kilogramov, je perspektiva avtomobilske vožnje povsem drugačna. Sprednja sedeža sta presenetljivo udobna, da bi poskušal sesti na zadnjega, mi pa ni prišlo na misel. Ob pogledu na volan in armaturno ploščo prvi preblisk - joj, kako je bilo včasih vse bolj enostavno. Velik dvokrak volan, nekaj gumbov za upravljanje luči in brisalcev ter reža za ključ.

Za trenutek se spozabim in obrnem ključ, kontakt je, zakaj pa motor ne vžge? Aja, seveda, dve ročici med sedežema - leva za čok, desna za zagon motorja. Nekaj sekund traja, da se zadaj nameščeni 500-kubični zračno hlajeni dvovaljnik zažene na prave vrtljaje, potem pa kratek krog po parkirišču, da sem dobil občutek, kako so včasih dojemali avto. Prva in potem druga prestava, pa pritisk na zavore. In tako še nekajkrat. Kar prevzelo me je in brez težav bi se z njim družil ves dan. A si nisem upal dlje, kajti Boštjan zelo redko komu prepusti volan. Pa vendar, kjerkoli se pojavi z njim, pritegne pozornost. Nanj je dal naknadno vgraditi še nosilec za košaro na zadku, ki ga je dobil za pičlih 70 evrov. Pod sprednjim pokrovom je sicer nekaj malega prostora, predvsem za orodje in rezervno kolo, se pa v tem delu skriva tudi posoda za gorivo. Po njegovih izračunih pravi, da fiatov malček popije med pet in šest litrov na sto kilometrov, tudi zato, ker več kot 80 oziroma 85 kilometrov na uro tako ali tako ne gre.

Danes je vse drugače

Ko ju ob slovesu še enkrat postavim skupaj, šele dobro dojamem, kako se je v nekaj desetletjih avtomobilski svet spremenil. Sodobni fiat 600 je za več kot meter daljši, z obilico prostora v potniški kabini in prtljažniku, medtem ko je pod nivojsko polico skritega še nekaj prostora. Če so potrebe še večje, se lahko naslon zadnje klopi preklopi in nastane ravno dno do sprednjih sedežev. Včasih cest ni bilo veliko, kaj šele avtocest. Zanašali so se lahko le na obcestne table in zemljevide. Danes vse to nadomešča tehnologija. Največji napredek se je zgodil pri varnosti. Fiat 600, ki je naprodaj tudi kot popolnoma električni avtomobil, je opremljen z vso varnostno opremo in asistencami.

---