Nova plošča Primarne si utira pot med poslušalce in na odre

Novogoriški prvoborci Primarna so nedavno izdali novo, tretjo ploščo Strokovnjaki se čudijo. S polnokrvnim, prvinskim rock/blues/rock'n'rolllom so pokazali, da so tudi s križem več na hrbtu v odlični formi in da gre nanje računati tudi na koncertnih odrih.

Ko je zasedba Primarna leta 1992 udarila z avtorsko, razprodano kaseto Provokator, se je hitro uveljavila na sceni. Ne le zaradi skladb, ki so bazični rock'n'roll, blues in rhytm'n'blues kombinirale s preprostimi, a povednimi besedili v slovenščini, temveč tudi zaradi eksplozivnih koncertnih nastopov so si utirali pot in z leti postali nepogrešljiva stalnica goriške rock scene.

Zasedba se je z leti spreminjala, bend je za nekaj časa poniknil, pred desetletjem pa sta gonilni sili, kitarist Leon Ukmar in pevec Božidar Batistič, okrepljena z basistom Dejanom Briljem in bobnarjem Borutom Ožbotom, znova stopila na plin. Ukmarju se je na avtorskem krmilu pridružil Brilj, s čimer so glasbeni izraz na leta 2014 izdani avtorski plošči Ven it' v mesto še razširili, na trenutke tudi z bolj rezkim garažnim/punk zvokom.

Družbeno kritična, mestoma cinična besedila še utrjujejo že v preteklosti začrtano izpovedno liriko benda.

Zdaj, še desetletje kasneje, je četverica znova udarila s tretjo ploščo Strokovnjaki se čudijo. Glasbeno (avtorstvo si tudi tokrat delita Ukmar in Brilj) ostajajo trdno zasidrani v do sedaj izpričani tradiciji rock'n'rolla, rocka, bluesa, ki so jo z leti ukrojili in ji vdahnili svoj pečat. Primarna ima resda kakšen križ več na hrbtu, a že po uvodnih skladbah Dobrodošli doma, Like! in Dnevi letijo, menedžerji spijo je jasno, da so v odlični formi in da še vedno znajo še kako energično udariti po strunah, kar potrjujejo tudi v nekoliko temačnejšem bluesu Hlad. Močni aduti so tudi mirnejši deli plošče, denimo zelo spevni Utopisti, rock balada Vonj po vrtnici, v kateri razkrijejo svoj intimnejšo plat, ali že malodane plesna Prijatelji. Tudi produkcijsko plošča popolnoma stoji, kljub temu da so jo posneli kar v prostoru za vaje v kleti novogoriške železniške postaje. Bojda se tudi temu strokovnjaki čudijo, se pošalijo fantje. Sploh, ker jim je prostor med prenovo kolodvora poplavilo.

Družbeno kritična, mestoma cinična besedila še utrjujejo že v preteklosti začrtano izpovedno liriko benda. V Znanstveno-fantastičnem bluesu, ki je bil med drugim pesem tedna na Radiu Koper, čudenju strokovnjakov o klimatskih spremembah nasproti postavijo ugotovitev, da “za vsak žep to ne bo biznis”. V Like! secirajo odvisnost od družbenih omrežij, ki preveč usmerjajo življenja ljudi, v Dobrodošli doma neretuširano slikajo perspektive domačega okolja, v Športu in glasbi se ironično sprašujejo o tekmovalnosti v glasbi, v Dnevi letijo, menedžerji spijo za ušesa povlečejo vodilne, ki se v svoji brezbrižnosti ne pustijo motiti. In vendar je upanje (čeprav tega na poročilih ni videti). Vsaj tako se zdi v Utopistih, ljudeh “dobrih misli”, ki menijo, da “čas je za nas!”

Skladbe z nove plošče bi bilo blagodejno večkrat slišati na domačih radijskih postajah, v polni luči pa bodo zagotovo zazvenele na koncertih. Nenazadnje so Primarna rokenrol zasedba, tem pa je prvi dom prav oder.

---