Ideja, potem risba na roko
V Lokarjevi galeriji v Ajdovščini razstavljajo člani Društva slovenskih oblikovalcev, pri čemer posebno mesto namenjajo velikemu imenu slovenskega oblikovanja Janiju Bavčerju. Na ogled so postavili “embrionalno, analogno in na roko”, ki prihaja iz prejšnjega stoletja.
Jani Bavčer (levo) na odprtju razstave s kolegom Oskarjem
Kogojem Foto: Davorin Koron
AJDOVŠČINA
> Razstava obiskovalca prepričuje, da je temeljno in avtentično orodje oblikovalčevega snovanja - risba. Njeni snovalci so ji dali naslov Embrionalna poteza (s podnaslovom Embrionalno, analogno in na roko iz prejšnjega stoletja), kar “poudarja razvoj ideje kot 'embrija', ki raste in se oblikuje skozi risbo - od prvega zapisa do končnega izdelka.”
Pričujoči risarski zapisi 29 slovenskih oblikovalcev prikazujejo pot od začetne skice do definiranega koncepta v različnih oblikovalskih praksah - od scenografije, pohištva, arhitekture do ilustracije, mode in grafičnega oblikovanja. Risbe so individualni pristopi članov društva oblikovalcev, ki kažejo, da “risba ni le priprava na izdelek, temveč orodje razmišljanja, raziskovanja in empatičnega oblikovanja”, pravi profesor umetnostne zgodovine na Univerzi na Primorskem Vid Lenard.
Jani Bavčer
grafični oblikovalec
“Saj ne, da zavračam vse, kar je digitalno. Tudi sam sedem pred računalnik in si z njim pomagam. Na razstavi vidimo tudi fotografiji, ampak sta analogni, posneti z analognim fotoaparatom. Še vedno pa moraš idejo, ki se ti porodi, nemudoma spraviti na papir, risba je nepogrešljiva v procesu oblikovanja.”
“Risba je nepogrešljiva v procesu oblikovanja”
Galerija posebno poglavje na razstavi namenja Janiju Bavčerju, goriškemu grafičnemu oblikovalcu, avtorju tudi nekaterih grafičnih podob, ki so (začenši z lipovim listom, ta se pojavlja tudi v legendarni oglaševalski akciji Slovenija moja dežela) postali kar nacionalni simboli. “Saj ne, da zavračam vse, kar je digitalno. Tudi sam sedem pred računalnik in si z njim pomagam. Na razstavi vidimo tudi fotografiji, ampak sta analogni, posneti z analognim fotoaparatom (Rad imam mleko - op. a.). Še vedno pa moraš idejo, ki se ti porodi, nemudoma spraviti na papir, risba je nepogrešljiva v procesu oblikovanja,” je ob odprtju razstave povedal Bavčer.
Pri tem je spomnil na zgodbo o nastajanju celostne podobe ajdovske tovarne Fructal. Začela se je leta 1979. Jani si je za osnovni simbol zamislil drevo s sadeži, njegov prijatelj, goriški rojak, slikar Kostja Gatnik, mu je narisal ilustracijo jablane. Jani jo preoblikuje v simbol, ki ga podkrepi legendarni slogan V sodelovanju z naravo, prispevek sodelavca pri Studiu Marketing Delo Jerneja Repovša.