S hojo drobimo tisto, kar smo si prišli ogledat
Školjčna sipina v Ankaranu, pogovorno bolj znana kot pokopališče školjk, se bo v prihodnosti neizbežno spremenila v droben pesek. Krivdo za drobljenje lupin več kot 130 vrst polžev in školjk si delita narava in človek. Na naravne dejavnike sicer ne moremo vplivati, lahko pa obiskovalci pripomoremo k upočasnitvi procesa preobrazbe. Kako? Tako da se vzdržimo hoje in pobiranja lupin.
ANKARAN > “Pravzaprav je pokopališče školjk napačen izraz, saj ne gre le za školjke, ampak tudi za polže, slonove zobčke in črve cevkarje. In tudi poginile niso tam, ampak jih je morje zaneslo takrat, ko so poglabljali pristaniške kanale,” je v enem od prispevkov za naš časopis zapisal Lovrenc Lipej, doktor bioloških znanosti, raziskovalec na Morski biološki postaji NIB v Piranu. Kopičenje ostankov fosilnih ali današnjih organizmov, ki jih na določeno mesto odloži morje, se strokovno imenuje tanatocenoza.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.