(INTERVJU) Lea Sirk: “Note so samo orodje, s katerim pridemo do sebe”
Kultura
06. 06. 2024, 06.06
, posodobljeno: 06. 06. 2024, 14.03
Kdor nikoli ni bil deležen glasbenega izobraževanja, je bil prikrajšan za izkušnjo, podobno odkrivanju nekakšnega vzporednega sveta. Tako meni pevka, flavtistka, mentorica in ustanoviteljica Zavoda za glasbeno izobraževanje Cirque Lea Sirk. Prav ta petek namreč v Centru mladih Koper prireja koncert, naslovljen Mladi na glas, kjer bodo številni mladi glasbeni talenti predstavili svoje avtorske skladbe.
Lea Sirk, nekdanja evrovizijka, danes poučuje petje v Zavodu za
glasbeno izobraževanje Cirque. Foto: Jaka Ivančič
V vašem Zavodu se danes šola prek 300 otrok. Kako to, da ste se, kot klasično izobražena glasbenica z dolgoletno kariero v popularni glasbi, odločili za pedagoški svet?
“Nikoli nisem zares imela želje po tem, da bi postala učiteljica, še zdaleč ne v taki meri. Od vedno sem oboževala delo z otroki in mladostniki in zato sem si zadala, da bi jim pomagala na nek svoj način. Sploh tistim, ki nimajo glasbenega teoretičnega znanja, a še vseeno radi ustvarjajo. Hotela sem z njimi raziskovati glasbo, slišati njihova mnenja in poskušati ravnati tako svobodnomiselno kot oni. Veliko krat so bili ravno oni najbolj pomembni v kritiki pri moji glasbi. Rada upoštevam njihovo mnenje. Takih kritik ne slišiš niti od najbolj prekaljenih glasbenih kritikov. Ravno zato sem mladim želela ponuditi svetišče, ki ga mi za časa mladosti nismo imeli. Prostora, v katerem se lahko izražamo in povezujemo, in hkrati ni klasična glasbena šola.”
Ne učite pa samo petja, kajne?
“Res je, od vedno dajem velik poudarek na ustvarjanju glasbe in pisanju besedil ter širšem dojemanju glasbe. Pri vsem skupaj pa izhajamo iz tega, da so note samo orodje, s katerim pridemo do tega, kar želimo izraziti. Vsak ima svojo glasbeno pot in svoj izraz. Ni pomembno, koliko znaš in od kod si prišel. Vse je dobra začetna točka, če je želja. V zadnjih dveh letih pa se veliko ukvarjamo tudi z logopedskimi težavami otrok in komaj čakam, da lahko zaposlimo nekoga, ki nam bo pri tem tudi konkretno priskočil na pomoč.”
Lea Sirk
pevka
“Najprej se je treba naučiti govoriti, šele potem pride na vrsto petje.”
Najprej se moramo naučiti govoriti
Torej odpravljate, denimo, tudi govorne napake?
“Absolutno. To je osnova. Roko na srce na začetku pevskega programa se precej ukvarjamo z odpravljanjem raznih govornih blokad, ki onemogočajo mehkobo govora, ki je pa zelo pomembna za uspešno učenje petja. Najprej se je treba naučiti govoriti, šele potem pride na vrsto petje. Otrok mora najprej raziskati samega sebe, svoj pevski inštrument - telo in nato ostale tehnike. Jaz, kot pedagoginja, sem tu zato, da otroku dam orodja za to raziskovanje. Ne pa zato, da v nedogled pilim njegovo tehniko. To pride na vrsto kasneje, ko gremo zares. Sama program pripravim individualno; za vsakega otroka posebej. Pregledam glasilke, naredim analizo, preučim ozadje, se pozanimam, kaj otrok rad posluša ...”
Kakšno glasbo pa otroci poslušajo dandanes?
“Ni tako slabo, kot najbrž pričakujete (smeh). Veliko je takih, ki imajo radi stare rock skupine, pa slovensko glasbo, kar me po eni strani navdušuje. Te najbolj vzpodbujam k temu, da pričnejo s pisanjem 'nove slovenske glasbene zgodovine'. Še vedno je približno polovica takih, ki sovražijo slovenski jezik. Tudi sama se borim s tem, ker nisem velika ljubiteljica slovenskega jezika v glasbi - zelo trd, celo nekoliko tog je in se ga zato med petjem zelo težko izgovarja. Torej, ker sem šla tudi sama skozi hudo borbo s tem, otroke vzpodbujam k pisanju tekstov v slovenščini. Bomo pač izumili nov način petja (smeh). Letos smo v šoli pripravili približno 20 avtorskih komadov, od tega samo tri v angleščini.”
“Vsak ima svojo glasbeno pot. Ni pomembno, koliko znaš in od kod si prišel. Vse je rešljivo.”
O soočanju s TikTok možgani
Se to, da bralna pismenost v Sloveniji pada, pozna tudi pri pisanju tekstov?
“Žal je res tako. Veliko otrok težko razume nekatere izraze, frazeme in metafore. Na tej točki nam ne preostane drugega kot, da jim predočimo besedila drugih avtorjev. Tako spoznajo več različnih slogov pisanja in pridobijo na besedišču. To je lahko zabavno za vse nas in v tem vidim veliko prednost za širše dojemanje pisanja besedil.”
Niža se tudi razpon pozornosti ...
“Res je, a za to niso krivi otroci. Vesela sem, da lahko tudi tu veliko pripomoremo tovrstni učitelji. Rada se pohecam, da imajo otroci koncentracije ravno toliko, kot traja povprečen TikTok video. Ampak, roko na srce, niso sami krivi za to. Vpliv sistema in načina življenja je spremenil vse nas, tudi glasbo, ki poskuša biti zelo nasičena z vsem, da drži našo koncentracijo in fokus, sicer bi nam bila dolgočasna. To večkrat poudarijo tudi mladi ustvarjalci.”
Otroke prijavljate tudi na številne festivale. Vi ste imeli možnost prodreti na sceno prek Bitke talentov. Kako je s tem danes?
Otrokom odsvetujem takšne festivale in šove, kljub temu, da so mene 'naredili'. Takrat zunanjih motečih faktorjev ni bilo toliko in lahko smo ostali bolj 'skriti' očem javnosti in komentatorjev s kavča. Še danes se spomnim kakšnega res težkega trenutka. Danes je pojavnost v takem šovu prevelika tarča ... Sama raje stojim za hrbtom mojih učencev in jih poskušam naučiti, da ocene iz okolice ne obstajajo. Naj sami ocenijo in vidijo svoj napredek. Raje jih prijavljam na festivale, kjer predstavijo svojo avtorsko glasbo, in imajo več od tega.”
Koliko pa je takih festivalov?
“Med pet in deset, a še vedno premalo dobrih. Ta scena se pri nas še razvija, sama se že nekaj let borim, da bi tak festival priredili tudi v slovenski Istri, a zdi se, da se zaletavam z glavo ob zid. Želim si festivala, na katerem otroci ne bi nastopili in peli na 'playback', temveč ob živi spremljavi, z dodelanimi aranžmaji in visoko kakovostno produkcijo. Šele tam se lahko pokaže zrelostna podoba avtorja, pa četudi je star 12 let."
Vsi smo malo “pop”
Pa imamo v slovenski Istri primerno infrastrukturo za tak festival?
“Zaenkrat še ne. Protokolarne dvorane, ki so zdaj na voljo, niso primerne. Drugi odri so pa premajhni ali s slabo akustiko. Nastop, ki ga pripravljamo, mora biti zastavljen celostno. Učimo jih odrske prezence, gibanja ... Za to predstaviti v praksi, pa potrebujemo dovolj velik oder in tehniko za izvedbo.”
Se vam zdi, da na ta zaprta vrata naletite zato, ker pop velja za nižjekategorno glasbeno zvrst?
“Najbrž res. A roko na srce, stilov na nek način ni več. Vsi smo že malo 'pop'. Ima pa ta zvrst negativno konotacijo, ker velja splošno prepričanje, da je pop za tiste izvajalce, ki nimajo neke lastne izraznosti. V smislu forme so pop skladbe najbolj enostavne. Narediti 'master art pop' je pa nekaj čisto drugega. Vztrajam pri tem, da je narediti glasbo, ki je popularna in zajame ogromno količino ljudi, tudi visoka umetnost.
Se vam zdi, da velikokrat naletite na zaprta vrata pri uresničevanju svojih ciljev z mladino?
“Ah, če bi štela kolikokrat so bila vrata zaprta in koliko 'ne-jev' sem že doživela v karieri. To me ne ustavi. Ustvarjam in verjamem, da lahko na področju razvoja mladine napišemo pomembno zgodbo. In hvaležna sem vsem sodelavcem na zavodu, ki v to verjamejo z mano. Še čisto vedno smo uspeli organizirati in izpeljati dobre in novodobne koncertne produkcije, za katere si želim, da bi rasle in rasle.”
Nam lahko zaupate še kaj o petkovem koncertu?
“Nastopilo bo 17 otrok, k sodelovanju smo povabili tudi otroke iz drugih pevskih šol - povezovanje je namreč ključ. Tukaj pa ne ciljam na povezovanje šol, temveč na povezovanje otrok, ki ustvarjajo in od katerih se v tem primeru učitelji umaknemo in jim prepustimo oder, ki ga zapolnijo s svojo dobrosrčnostjo in talentom. Morajo se naučiti živeti v sožitju.”