V nedeljo bo najverjetneje volilo manj kot pol državljanov

Še danes imajo predstavniki list in strank priložnost, da prepričajo volilke in volilce v slovenskih občinah. Vsaj tiste, ki svojega glasu še niso oddali na predčasnem glasovanju. Ni pričakovati, da bi bila udeležba na volitvah pretirano visoka. Izkušnje in matematika kažejo, da predvsem na majhnih voliščih že peščica glasov lahko naredi veliko razliko.

PRIMORSKA > Doslej je bilo tako, da je bila udeležba na vsakokratnih lokalnih volitvah nekoliko nižja od prejšnjih parlamentarnih. Na prejšnjih lokalnih volitvah, leta 2014, najnižja v zgodovini pri 43,6 odstotka. Na parlamentarnih, ki so bile nekaj mesecev prej, je bila udeležba 51,7 odstotna. Podobno razmerje je bilo med državnozborskimi volitvami 2008, kjer je glasovalo dobrih 63 odstotkov upravičencev, in lokalnimi dve leti kasneje, ko je na volišča prišlo 48,8 odstotka upravičencev.

Nova najnižja točka?

Glede na to, da se je na predčasnih državnozborskih volitvah udeležba ustavila pri številki 52,6, lahko v nedeljo pričakujemo nov zgodovinski minimum. Ob nadaljevanju dosedanjega trenda bi morala biti udeležba dobrih 42 odstotkov. Morda pa se krivulja obrne.

Premier pozval na volitve

Do pred kratkim župan in zdaj predsednik vlade Marjan Šarec je volilce pozval, naj oddajo svoj glas. Ter opozoril na pomen lokalne samouprave. “Vedno bom poudarjal, da morajo občine in država delovati z roko v roki,” je zapisal. Ob tem pa je dodal, da se je med obema ravnema oblasti v zadnjih letih pojavilo veliko nezaupanja, kar pa je pripisal nerazumevanju delovanja in življenja občine. “Vsak občan je tudi državljan,” je spomnil.

Razlike v udeležbi po posameznih občinah so sicer običajne. Na Primorskem je bilo nekaj takšnih, kjer je udeležba v prvem krogu segla čez 60 odstotkov, a tudi takšnih, kjer je ostala pod 40-imi.

Za mišjo dlako

Nižja kot je udeležba, večjo težo ima vsak glas. Pred štirimi leti je Postojna postala primorska Florida, ko je po novem štetju in pripombah med Jernejem Verbičem in Igorjem Marentičem ostalo le nekaj glasov razlike.

Absolutne številke so tudi drugod presenetljivo majhne. V občini Renče-Vogrsko je, denimo, zmagovalec županskih volitev pred štirimi leti dobil 1120 glasov, za preboj v občinski svet pa je zadostovalo 92 glasov. V Pivki je, na primer, glasovalo vsega dobrih 2000 ljudi. Volilni uspeh je torej moč doseči že s temeljitim angažiranjem lastnega kroga znancev in sorodnikov. Predvsem v majhnih občinah. A tudi v velikem Kopru je za sedež med občinskimi svetniki prejšnjič zadostovalo dobrih 500 glasov.

Glas za izbranega

Volilci, opozarjajo na ministrstvu za javno upravo, morajo na volišča s seboj prinesti osebni dokument. Obvestilo, ki so ga prejeli po pošti, ni nujno, bodo pa, če ga prinesejo, olajšali delo volilnemu odboru. Vsak bo prejel najmanj dve glasovnici - za volitve župana in članov občinskega sveta. V občinah, ki imajo ustanovljene ožje dele, pa še za svete krajevnih, vaških ter četrtnih skupnosti.

Volitve v občinske svete v večjih občinah potekajo po proporcionalnem, v manjših pa po večinskem volilnem sistemu. Na Primorskem je med slednjimi le Divača. Pri proporcionalnih volitvah se glasuje o listah kandidatov, volilec pa lahko na glasovnici pri listi, za katero je glasoval, označi kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi, torej odda tako imenovani preferenčni glas.

In ta lahko dejansko veliko spremeni. Pred štirimi leti je bilo kar nekaj kandidatk in kandidatov, ki so na ta način dobili sedeže v občinskih svetih. Najbolj zanimiv je primer trenutnega novogoriškega županskega kandidata Mirana Müllnerja, ki je listo s svojim imenom pripeljal čez prag občinskega sveta. A je tam zaradi preferenčnih glasov namesto nosilca sedel Miro Kerševan.

---