Kako hitro bo prišla pomoč po reorganizaciji?

Bo z novima urgentnima centroma v Izoli in Šempetru Kras ostal ponoči brez dežurnega zdravnika? Bodo reševalna vozila v Sežani in Hrpeljah vse noči in vikende stala v garaži ali bodo šla “na delo” v Izolo ali Šempeter? Se bodo reševalci od tam vozili po bolnika na Tatre ali v Štjak in ga peljali nazaj v Izolo ali Šempeter? Na Krasu imajo glede nove urgentne službe veliko vprašanj in skoraj nič odgovorov.

SEŽANA > “Če moramo na intervencijo z reševalnim vozilom v Brestovico pri Komnu, porabimo za vožnjo v eno smer približno 40 minut. Tudi do krajev v Brkinih, denimo v okolici Obrova, je dolga pot, ceste so slabe, včasih neprevozne. Če jih ne poznaš in ne poznaš krajev, hišnih številk, kroničnih bolnikov, gozdnih ali kolesarskih poti, se odzivni čas podaljšuje. Zato si ne predstavljamo, kakšen bi bil v takih primerih odzivni čas urgentne zdravniške službe iz Izole, če je že naš iz Sežane ali Hrpelj kdaj kritičen,” pojasnjuje Tadeja Pogačnik Godnič, direktorica Zdravstvenega doma Sežana.

Namesto dveh urgenc satelitski urgentni center?

Ta ima zdaj dve urgentni ambulanti - v Sežani in Hrpeljah, kamor se lahko vsako uro dneva in vse dni v tednu zatečejo ali pokličejo bolniki z območja komenske, sežanske, divaške in hrpeljsko-kozinske občine, od Brestovice pri Komnu, Branice in Senožeč do Kozjan v Brkinih in Golca v Čičariji.

Vse štiri občine se ležijo v tako imenovani sivi coni, iz katere je do bolnišnic več kot 25 kilometrov, najbližja urgentna centra pa se gradita v Izoli in Šempetru pri Novi Gorici.

Na Krasu zato ocenjujejo, da bi morali v Sežani v okviru nove mreže nujne medicinske pomoči nujno vzpostaviti tako imenovani satelitski urgentni center s 24-urno prisotnostjo urgentnega zdravnika, diplomirane medicinske sestre, diplomiranega zdravstvenika in voznika reševalca. Center bi imel tudi diagnostiko - prenosni ultrazvočni aparat in laboratorij.

“Če se mreža nujne medicinske pomoči, kakršna deluje sedaj, z uvedbo novega sistema podre, smo prepričani, da bodo odzivni časi večji. Nesmiselno je zrušiti sistem, ki sedaj res dobro deluje in s katerim ustrezno pokrivamo vse potrebe urgentne medicinske pomoči,” še dodaja Pogačnik Godničeva.

Ob tem opozarja, da jih je doslej programska skupina z ministrstva, ki pripravlja elaborat za delovanje nove mreže za nujno medicinsko pomoč, pozvani le, da jim pošljejo podatke o številu in krajih intervencij ter druge sorodne podatke. “Želeli bi, da nas povabijo k tehtnemu sodelovanju pri pripravi osnutka pravilnika o delovanju mreže, saj imamo prvi izkušnje s terena. Na pravilnik bomo sicer dali pripombe, a menimo, da bi bilo ustrezneje, če sodelujemo že pri snovanju,” način dela programske skupine komentira direktorica.

Kaj bo z “rešilci”?

Ob tem Pogačnik Godničeva izrazi zaskrbljenost tudi v zvezi z zadostnostjo zdravstvenega osebja - ne glede na to, ali bodo v Sežani dobili satelitski urgentni center ali ne. Da primerno deluje vseh šest območnih ambulant, dve manjši v javnih ustanovah ter dve urgentni ambulanti, že zdaj poleg 13 redno zaposlenih zdravnikov skrbi še pet zunanjih.

Poleg tega sežanski zdravstveni dom skrbi tudi vprašanje, kaj bo po novem z reševalnimi vozili: bodo še naprej last občin ali ne, kdo bo skrbel zanje, jih servisiral, plačeval stroške?

Nejasno ostaja tudi, ali bo za nove urgentne centre sploh dovolj specializiranih urgentnih zdravnikov ali bodo morali tam občasno delati tudi družinski zdravniki iz splošnih ambulant, saj naj bi država za sedaj objavila premalo razpisov za tovrstne specialiste, pa tudi če bi jih več, zanje ni dovolj mentorjev.

“Vsi smo v negotovosti, kaj bo. Za to leto bomo sicer pripravili kadrovski načrt kot doslej, a bo treba že temeljito razmišljati, kako se bomo organizirali naprej, ko bodo uvedli nov sistem,” sklene sogovornica.

LEA KALC FURLANIČ

---