Krajani obtožujejo: Piranska občina za 15.000 evrov merila hrup tam, kjer ga ni

Poletje v Portorožu ne pritiska le s slabim vremenom in turisti, temveč tudi z nezadovoljstvom lokalnega prebivalstva, ki izraža ogorčenje nad (ne)ukrepanjem Občine Piran glede hrupa v nočnih urah.

PORTOROŽ > V središču polemike je pilotni projekt za merjenje hrupa, ki je stal 15.000 evrov javnega denarja, a po mnenju nekaterih občanov se z njim niso lotili pravega problema - glasne glasbe iz nočnih lokalov ob morju. Skupina anonimnih občanov je protikorupcijski komisiji in medijem predala prijavo, v kateri Občini Piran očita zavajanje javnosti, neučinkovito porabo sredstev ter neupoštevanje pritožb prebivalcev.

Občina se je namreč 15. julija na svoji spletni strani zavezala, da bo s tako imenovanimi radarji za hrup “pomagala najti ravnotežje med živahnim utripom destinacije in pravico do mirnega počitka”. Toda dejanska izvedba projekta je, vsaj po mnenju nekaterih domačinov, šla povsem mimo bistva težave.

Tatjana Fakin

predsednica KS Portorož

“Vsi si želimo, da bi Portorož oživljala glasba, a ta mora ostati znotraj dovoljenih meja glasnosti.”

Meritve mimo virov glavnih virov hrupa

Čeprav so se prebivalci pritožili nad točno določenimi lokali in predlagali, naj se meritve izvedejo prav tam, so bile merilne naprave postavljene na križiščih (natančneje na križišču med cestama Obala in Stara cesta, na križišču med Obalo in Koprsko cesto ter ob začetku Senčne poti), se pritožujejo občani. S tem pa naj bi bilo dejansko izničeno osnovno poslanstvo projekta - zaznati moteč hrup, ki moti bivanje občanov. “Ker meritve niso opravljene tam, kjer je hrupa največ, se zastavlja vprašanje smiselnosti in učinkovitosti porabe javnih sredstev,” izpostavljajo.

Na vprašanje, zakaj se meritve ne izvajajo neposredno ob virih hrupa, naj bi jim na Občini Piran odgovorili, da so bile mikrolokacije treh merilnih postaj skrbno izbrane s strani izvajalca meritev podjetja Alfa Proxima iz Ljubljane, v katerem naj bi zatrdili, da je bil “namen projekta obdelati celo sliko hrupa na Obali v Portorožu in ne lovljenje 'vsem poznanih krivcev'”.

Prebivalec Portoroža

“V Avditoriju je že tri dni balet, vendar nas ne moti. Ritmi, ki prihajajo iz nočnih lokalov pa pospešujejo srčni utrip. Ob tej glasbi je - vsaj meni - nemogoče spati.”

Zahtevajo preiskavo suma nepravilnosti

V prijavi občani poudarjajo, da je bil namen projekta Občini Piran znan že vnaprej, a ga je javnosti predstavila kot odziv na konkretne obtožbe. Občina naj bi tako po njihovih navedbah napačno predstavila namen projekta, saj ni šlo za ukrepanje proti motečim lokalom, temveč za splošno kartiranje hrupa, neupravičeno porabila javna sredstva, ker projekt ni bil usmerjen v reševanje realnih težav, in zavestno prezrla predloge krajanov, s čimer naj bi omogočila nadaljnje kršitve pravice do mirnega bivanja.

Prijavitelji sumijo, da je župan kot vodilna oseba že vnaprej vedel, da projekt ne bo zajel motečih virov, kljub temu pa je javnosti obljubil nasprotno. Takšno ravnanje po njihovem mnenju pomeni kršitev dolžnosti varovanja interesov občanov in potencialno zlorabo javnih sredstev.

15.000

evrov je Občino Piran stala namestitev radarjev za hrup

Zato od Komisije za preprečevanje korupcije zahtevajo preiskavo suma nepravilnosti, pa tudi jasno odgovornost vodstva Občine Piran.

Odgovor Občine Piran

Na piranski občini glede rezultatov meritev hrupa pravijo, da doslej niso pokazali preseganja mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Meritve so javno dostopne na spletu, kjer si lahko vsakdo ogleda podatke. “Merilne postaje so nameščene na lokacijah, ki so v skladu s predpisi opredeljene kot reprezentativna mesta za ocenjevanje kazalcev hrupa,” še dodajajo.

Občina Piran

“Merilne postaje so nameščene na lokacijah, ki so v skladu s predpisi opredeljene kot reprezentativna mesta za ocenjevanje kazalcev hrupa.”

O anonimni prijavi pa pravijo naslednje: “Anonimnih pisem ne komentiramo, saj iz izkušenj vemo, da pogosto ne prispevajo h konstruktivnemu reševanju problemov, temveč služijo javnemu obračunavanju. Kljub temu smo na vsa štiri sporočila, poslana z naslova prijavitelja, argumentirano odgovorili in pojasnili izbiro lokacij, določitev mejnih vrednosti, pristojnosti različnih institucij (okoljska inšpekcija, policija) ter dejstvo, da Občina Piran gostinskim lokalom ni izdala dovoljenj za obremenjevanje okolja s hrupom.”

Zabava za ene, nespečnost za druge

Krajan T. B., ki živi v središču turističnega kraja, se na naše vprašanje, ali občuti hrup v mestu, odzove z dvema besedama: “Še preveč.” Nato doda: “Jakost glasbe se povečuje, ne glede na to, da je Občina postavila naprave za merjenje hrupa in porabila 15 tisočakov za ropotarijo, s katero naj bi merili, a na koncu nič ne izmerijo. Tišina traja do 22. ure, nato lokali začnejo nažigati glasbo.”

Do kdaj so po veljavnih uredbah lahko odprti lokali

Skupina anonimnih občanov je občinske svetnike, župana in nadzorni odbor prosila tudi za spremembo Odloka o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov v Občini Piran.

Odlok, ki je v veljavi, določa, da gostinski obrati lahko v obdobju od 1. 5. do 15. 9. obratujejo največ do 3. ure. V zimskem obdobju, od 15. 9. do 1. 5., pa lahko gostinski obrati obratujejo največ do 1. ure, ob petkih, sobotah in praznikih pa največ do 3. ure. V obeh obdobjih predstavljajo izjemo obrati, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program in jo izvajajo v zaprtih prostorih s protihrupno zaščito.

Prijavitelji so zaradi motenja javnega reda in miru, na kar občani opozarjajo že več let, predlagali in prosili za spremembo omenjenega odloka, tako da bi lahko gostinski obrati na prostem obratovali največ do 24. ure.

Kot posebej problematičen je izpostavil lokal, ki je obrnjen proti cesti in ne proti morju, kot večina drugih. “Moteče je, ker glasba, ki jo predvajajo (op. a. turbofolk), je - kako naj jo opišem - ekstremna.” Dodaja, da živi nedaleč od koncertne dvorane Avditorij Portorož, kjer se redno odvijajo glasbeni in kulturni dogodki, a glasba od tam ni nikoli moteča. “V Avditoriju je že tri dni balet, vendar nas ne moti. Ritmi, ki prihajajo iz nočnih lokalov, pa pospešujejo srčni utrip. Ob tej glasbi je, vsaj meni, nemogoče spati.”

Tatjana Fakin, predsednica Krajevne skupnosti Portorož, pojasnjuje: “Vsi si želimo, da bi Portorož oživljala glasba, a ta mora ostati znotraj dovoljenih meja glasnosti.” Dodaja, da letos sicer niso prejeli pritožb zaradi hrupa, a meni, da se mnogi krajani najverjetneje ne odločajo za prijavo, saj se želijo izogniti dolgotrajnih postopkov, ki jih taka prijava prinese.

Podobno razmišlja tudi T. B.: “Lani sem trikrat poklical policijo, vendar nisem podal pisne izjave, saj nimam časa se s tem ukvarjati. Poleg tega v tem ne vidim smisla, saj na koncu lokali še naprej nemoteno predvajajo glasbo.” Fakin opozarja še, da lahko preglasna glasba zmoti ne le domačine, temveč tudi turiste in goste, nastanjene v hotelih.

---