Kopališče Žusterna - zgodba koprske obmorske turistične znamenitosti iz leta 1962

Mestna občina Koper je letos pričela z dolgo načrtovano prenovo Kopališča Žusterna, ki je vse od izgradnje v letu 1962 ostalo v veliki meri nespremenjeno.

Izgradnja kopališča v Žusterni v okviru turističnega centra, ki je vključeval avtokamp, motel in restavracijo, se je začela leta 1962 kot odgovor na dve ključni potrebi - povečano povpraševanje po turističnih kapacitetah v Kopru in intenziven razvoj Luke Koper. Za najprimernejši kraj za izgradnjo tovrstnega turističnega centra je bila izbrana Žusterna, saj se nahaja približno dva kilometra od središča Kopra in v neposredni bližini tedanje regionalne cestne povezave Koper-Izola. Pobočje v obliki amfiteatra, ki je v smeri severa odprto proti morju, je omogočilo optimalno prostorsko umestitev novega turističnega centra, ki ga do tedaj Žusterna ni imela. Glavni projekt (št. 6201), ki je bil izdelan na podlagi idejne rešitve v zazidalnem načrtu prof. ing. arh. Eda Mihevca, je zajemal ureditev 60 metrov morske obale v Žusterni za potrebe kopališča avtokampa ter gradnjo motela, restavracije, parkirišča in avtobusnega postajališča. Odgovorni projektant je bil ing. Roman Čelik.

Projekt v dveh fazah

22. marca 1962 je Odsek za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve Občinskega ljudskega odbora Koper izdal Zavodu za proučevanje (organizacijo) dela v Kopru gradbeno dovoljenje za gradnjo avtokampa v Žusterni pri Kopru. Ker je bil namen projekta zgraditi objekte ob morju, je bilo potrebno predhodno pridobiti soglasja Poveljstva vojne mornarice in Luške izpostave Koper. Za financiranje projekta izgradnje avtokampa v Žusterni je Občinski ljudski odbor Koper najel investicijsko posojilo v višini 127 milijonov takratnih dinarjev.

Načrt za ureditev turističnega centra Žusterna iz leta 1964 je bil eden izmed bolj ambicioznih turističnih projektov tistega časa na slovenski obali.

Iz glavnega projekta je razvidno, da je bila v Žusterni predvidena izgradnja večnamenskega turističnega kompleksa, in sicer med morjem in glavno regionalno cesto Koper-Izola je bilo predvideno kopališče, na drugi strani ceste pa parkirni prostor s kapaciteto okrog 100 vozil, motel s 16 sobami, restavracija in avtokamp. Sestavni del avtokampa je bila ureditev morske obale od Kopra do Žusterne. Celoten kompleks, od hotela do kopališča, bi po ocenah moral biti zgrajen v dveh fazah. V prvi fazi, natančneje leta 1962, je investitor nameraval urediti 60 metrov morske obale, tako da bi v morje, v dolžini 47 metrov, zgradil plato, ki bi bil na morski strani zavarovan z betonskim obalnim zidom.

Plato bi se terasasto spuščal proti morju. Del platoja bi v zgornjem delu služil za sončenje, v spodnjem delu pa bi se ob osekah uporabljal za sončenje, ob plimah pa za lažje prehajanje v morje. En del površine platoja, v smeri proti obali, bi bil pokrit s peščenim zasipom (otroško igrišče). Pas od peščenega zasipa do glavne regionalne ceste Koper-Izola, v širini 14 metrov, pa bi bil pokrit s humusom in zasajen z drevjem. Gradbena dela je na javnem razpisu dobilo Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste v Ljubljani.

Kar 350 novih postelj

Med tehničnim pregledom novozgrajenega turističnega centra v Žusterni za pridobitev uporabnega dovoljenja so bile ugotovljene posamezne nepravilnosti pri gradnji kopališča, kot so neustrezno zavarovan poglobljeni del obale, namenjen za kopanje otrok; pomanjkljivo opremljeni izhodi iz morja na obalo z lestvami; neustrezna prometna ločitev pločnika od avtobusnega postajališča; odsotnost varovalne mreže proti morskim psom; ter potreba po izgradnji podhoda za pešce pod regionalno cesto, ki bo služil za prehod iz kopališča na parkirne in gostinske prostore.

V okviru IV. faze izgradnje turističnega centra v Žusterni je bil septembra 1964 izdelan idejni načrt o ureditvi hotelske okolice in plaže v Žusterni, ki ga je projektiral prof. ing. arh. Edo Mihevc na pobudo investitorja gostinskega podjetja Hotel Triglav Koper, ki je od maja 1962 prevzel investitorske posle od Občinskega ljudskega odbora Koper. Iz gradbene dokumentacije, ki je priložena k omenjenemu načrtu, je razvidno, da je v okviru predhodnih faz izgradnje turističnega centra Žusterna, katerih cilj je bil pospešitev razvoja turizma in razširitev kapacitet v gostinsko-turistični dejavnosti na koprskem območju, bilo med letoma 1962 in 1963 zgrajenih več turističnih objektov, in sicer centralni objekt s 110 ležišči, restavracija, terasa, snack bar, samopostrežna in galanterijska trgovina, prodajalna časopisov ter frizerski salon; štiri paviljoni s 130 ležišči in depandansa hotela s 110 ležišči. V omenjenih objektih je celoten turistični center Žusterna ponujal skupaj 350 ležišč ter 440 pokritih in 700 nepokritih sedežev za goste v prehrambnih obratih.

Želeli so privabiti čim več turistov

Zunanja okolica centra je bila sprva zgolj zasilno urejena, saj so hotelski gosti in ostali turisti imeli na razpolago le 140 metrov obale s kopalnim bazenom. Prav zaradi tega je leta 1964 nastal idejni načrt o ureditvi zunanje okolice hotelskih objektov, kar je vključevalo izgradnjo parkirnih prostorov, raznih igrišč za rekreacijo in objektov na hotelski plaži, kot so otroški bazen, pristanišče za jadrnice, jahte in čolne ter 80-metrski pomol za pristajanje ladij, nato čolnarna za servise in oskrbo plovnih objektov, sanitarije z bifejem, kabine za preoblačenje in garderobe z omaricami. Celotno kopališče bi bilo z morske strani zaščiteno z varnostnimi mrežami.

Za kompletno ureditev turističnega centra Žusterna, ki je bila predvidena v omenjenem načrtu iz leta 1964, bi bilo potrebno investirati približno 400.000,00 takratnih dinarjev. Ker investitor ni razpolagal s tolikšnimi sredstvi, je želel investicijo, torej ureditev okolice, izpeljati v dveh fazah. V prvi investicijski fazi, ki naj bi bila dokončno izvedena leta 1965, bi bili zgrajeni cestišče, parkirni prostori, zelene površine okoli hotelskih objektov in plaže, igrišča, pomol, javna razsvetljava in posamezni objekti na plaži, kot so otroški bazen, restavracija s sanitarijami, kabinami in garderobami.

Naslednjo leto pa bi se pričel izvajati drugi del, ki je vključeval razširitev hotelske plaže z izgradnjo pristanišča z valobranom in čolnarne. Investitor je z ureditvijo hotelske okolice in plaže želel povečati dotok turistov, zlasti iz tujine, ne samo med poletno sezono, temveč med celim letom. Na ta način bi se povečal promet v hotelskih objektih in prav tako tudi promet v restavracijsko-kavarniških lokalih in servisnih trgovinah v Žusterni.

Temelj za kasnejši razvoj Žusterne

Načrt za ureditev turističnega centra Žusterna iz leta 1964 je bil eden izmed bolj ambicioznih turističnih projektov tistega časa na slovenski obali. Zasnovan je bil kot celovit odgovor na hitro rastoče povpraševanje po turističnih kapacitetah in željo po razvoju turizma, ki bi trajal celo leto, ne le v poletni sezoni. Projekt je vključeval širok nabor infrastrukturnih rešitev - od cestišča, parkirišč, zelenih in rekreacijskih površin, pa vse do pristanišča, pomola in urejene hotelske plaže.

Čeprav vseh predvidenih posegov takrat ni bilo mogoče uresničiti zaradi finančnih omejitev, so bile številne ideje in rešitve kljub temu udejanjene in so postavile temelje za kasnejši razvoj Žusterne kot turističnega območja. Prenova, ki se je začela leta 2025, ni le tehnična posodobitev stare infrastrukture, temveč pomeni tudi nadaljevanje dolgoletne vizije ustvariti sodobno, dostopno in trajnostno obmorsko območje za domače in tuje obiskovalce.

dr. Teja Ibrahimi Krašovec, arhivska svetovalka, Pokrajinski arhiv Koper

---