Poplave v vzhodni Sloveniji terjale prvo žrtev

Ponoči je večji del države zajelo močno deževje, reke v vzhodni polovici Slovenije so močno narasle, Krka s pritoki poplavlja v večjem obsegu.

LJUBLJANA > Poplavilo je številne hiše in ceste, sprožilo se je več zemeljskih plazov, posredujejo gasilci in pripadniki civilne zaščite. Narasle vode so terjale življenje v bližini Vranskega, eno osebo še pogrešajo.

Gasilce, pripadnike civilne zaščite in ostale, ki nudijo pomoč pri poplavah, so že ponoči aktivirali na območju osmih regij. Iz skladišča uprave za zaščito in reševanje so na nekatera ogrožena območja že poslali protipoplavne vreče, škornje, črpalke za vodo in agregate.

Voda odnesla vozilo

Zaradi močnega deževja in poplav je v zgodnjih jutranjih urah prišlo do tragične nesreče v bližini Vranskega. Narasli potok Bolska je odnesel del brežine in službeno vozilo, s katerim sta se sodelavca Avto-moto zveze Slovenije odpravljala na preventivno aktivnost. Celjski policisti so organizirali iskalno akcijo in na območju Kaple na vejevju v naraslem potoku našli žensko truplo. Identiteta še ni potrjena. Ker sta bili po do sedaj zbranih podatkih v vozilu najverjetneje dve osebi, se iskanje ob strugi potoka Bolska nadaljuje.

Policisti vse občane opozarjajo, naj se na območjih, kjer reke in potoki poplavljajo oz. se pričakujejo morebitne nove poplave, ne odpravljajo na pot, če to ni zelo nujno. Če bodo na pot odšli, pa policisti svetujejo pri vožnji izredno previdnost.

Hidrologi kot najbolj poplavno območje izpostavljajo porečje Krke. Po močnem nočnem deževju Krka še vedno narašča, najbolj ogroženi pa sta območji občin Šentjernej in Kostanjevica na Krki. Pod vodo je že glavnina kostanjeviškega otoka, na njegovi najnižji točki pa ga je voda zalila za slab meter visoko. Krka naj bi ponoči še naraščala, po poplavnem valu pa se v Kostanjevici bojijo dotoka in dviga podtalnice iz Krakovskega gozda.

Na območju Šentjerneja se je gladina Krke v zadnjih štiriindvajsetih urah dvignila skoraj za meter, poplavila ceste in odrezala vasi Zameško, Mršeča vas, Čisti breg in Hrvaški brod, na cestiščih je veliko gramoza, vodotoki z Gorjancev pa so v dolino prinesli veliko naplavin. V dolenjskih in belokranjskih občinah imajo težave tudi z večjimi in manjšimi plazovi.

Pretoki Drave v zgornjem toku od Koroške do Zgodnjega Podravja se počasi umirjajo, nevarnosti za poplavljanje ni, so za STA povedali na Dravskih elektrarnah Maribor. Glavna cesta Draženci-Podlehnik-Gruškovje je bila v Podlehniku zaradi poplavljenega cestišča več ur zaprta, prav tako mejni prehod Gruškovje. Zaradi zemeljskih plazov in poplavljenih vozišč so težave na številnih cestah v Podravju.

Zalilo podjetje

Nevšečnostim se niso mogli izogniti niti na Koroškem. Meteorne vode so zalile dvorišče podjetja TAB Mežica, težave so imeli tudi v dravograjskem podjetju Imont. Zemeljski plaz ovira promet na cesti Prevalje-Leše, na območju Dravograda pa se je sprožilo več manjših plazov in zasulo še nekaj manjših cest.

V Šmarju pri Jelšah, kjer je prišlo do obsežnejših poplav, se zadeve umirjajo. Kot je povedal šmarski župan Jože Čakš, so gasilci že skoraj očistili poplavljene objekte in ulice v središču mesta. Ocenjuje tudi, da je bilo v centru mesta poplavljenih okrog 15 objektov, skupno število poplavljenih objektov pa še ni znano.

Tudi šentjurska občina se sooča s številnimi preglavicami zaradi obilnega deževja. Na določenih območjih Voglajna s pritoki, predvsem pa Pešnica, Kozarica in ostali lokalni vodotoki, deroči potoki in hudourniki, so se razlivali iz strug in poplavljali ceste na območju več krajevnih skupnosti. Meteorne vode pa so zalivale objekte in naselja. Prožili so se številni zemeljski plazovi, ki še vedno ogrožajo stanovanjske in gospodarske objekte, poškodovali so več odsekov cest.

Na področju trboveljske izpostave za zaščito in reševanje so ustrezne ekipe aktivirali v občinah Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Meteorne vode so namreč zalile več stanovanjskih hiš, sprožilo se je tudi več plazov. Vode so narasle tudi v občinah Kozje, Šmarje pri Jelšah, Bistrica ob Sotli, Žalec, Radeče, Šentjur in Laško.

Uporabniki pitne vode vodovodnih sistemov Šempeter, Prebold in Žalec morajo pitno vodo za uporabo v prehrambene namene prekuhavati do preklica.

Na Marnem pri Hrastniku se je okrog 8.30 sprožil plaz, ki je ogrožal stanovanjsko hišo. Tamkajšnji gasilci so plaz velikosti okoli 60 krat štiri metre prekrili s PVC folijo in preprečili nadaljnje drsenje. Ta plaz se je sprožil tudi novembra lani, prvič pa se je sprožil leta 2012.

Večje reke še naraščajo

Večje reke Krka, Sava v spodnjem toku in Mura še nekoliko naraščajo. V popoldanskih urah se bo povečal pretok Drave v spodnjem toku. Krka poplavlja v večjem obsegu. Razliva se tudi večje število manjših rek na območju vzhodne in osrednje Slovenije. Pretoki teh rek so večinoma ustaljeni ali upadajo.

Mura že poplavlja znotraj protipoplavnih nasipov. Pretoki manjših rek v Pomurju in Posotelju so se ustalili. Poplavne površine v Prekmurju se lahko še nekoliko povečajo.

Hidroelektrarne na spodnji Savi zaradi povišanega vodostaja in posledičnega izenačevanja padca vode ne obratujejo. Sava v Jesenicah na Dolenjskem poplavlja na območju pogostih poplav. Poplavni pretoki manjših rek v Zasavju in Posavju se zmanjšujejo.

Pretok reke Drave v Črnečah, pritoki Drave in Dravinje v Ločah so ustaljeni. Savinja v zgornjem toku upada, v spodnjem toku se razliva na izpostavljenih mestih ob strugi. Poplavlja tudi reka Ljubljanica na Ljubljanskem barju. Reka Kolpa in njeni pritoki imajo velike pretoke in naraščajo, navaja agencija za okolje.

Po podatkih Agencije RS za okolje je minulo noč v večjem delu Slovenije padlo od 30 do 80 litrov dežja na kvadratni meter, manj padavin je bilo le na skrajnem zahodu države. Padavine so postopno slabele.

Iz Zavarovalnice Triglav so sporočili, da bodo natančnejše ocene škode znane šele v naslednjih dneh, ko se bodo razmere umirile. Zavarovancem svetujejo, da s prijavo škode ne hitijo, škodo pa lahko med drugim prijavijo prek brezplačnih številk 080 555 555 ali 080 2864.

STA

---