Poplave bi zajezili z denarjem EU
Goriška
24. 06. 2014, 13.15
, posodobljeno: 31. 10. 2017, 08.32
Med 61 območji, ki v Sloveniji spadajo med poplavno zelo ogrožene, je tudi del porečja Soče. Največ nevarnosti in škode grozi Podnanosu, Vipavi, Mirnu, Novi Gorici, Vrtojbi, Brdom in območju občine Renče-Vogrsko. Da bi se čim bolj zavarovale, se bodo občine povezovale in sodelovale pri pripravi ukrepov proti poplavam, za kar bodo iskale denar EU.
Poplave na severnem Primorskem so v zadnjih letih povzročile za kar 50 milijonov evrov škode. Občine se povezujejo in bodo za ukrepe proti visokim vodam iskale tudi denar EU. Foto: Leo Caharija
KOBARID
> Svet regije je podprl študijo o poplavni varnosti v porečju Soče, v kateri koordinator RRA severne Primorske opozarja na prednostne naloge v dolini Vipave in na območjih z vplivom poplav prek meje. Občine Bovec, Kobarid in Tolmin ne spadajo med zelo ogrožene.
“Zahtevamo, da ukrepe uvrstijo v program evropskega kohezivnega sklada. Študijo bomo poslali na vlado in ministrstvo za kmetijstvo in okolje,” je soglasni sklep predstavil predsedujoči Zlatko Martin Marušič, župan poplavno ogrožene občine Miren-Kostanjevica.
Poplave, suše, kmetijstvo in turizem
Župani opozarjajo, da je protipoplavne projekte treba smiselno povezati z varstvom pred sušo in delati tako, da bi varovali kmetijska zemljišča in nadgradili turistično ponudbo. “Med drugim bi zadrževalniki vode varovali pred poplavami in sušami. Brez namakalnega sistema ne moremo govoriti o kmetijstvu. Posege bi lahko izvedli tako, da bi prispevali k turistični ponudbi. Vogršček bi lahko izkoristili za namakanje in za turizem in še bi lahko naštevali,” pojasnjuje Marušič. Soglašali so, da bo treba vključevati tudi preventivne naložbe izven zelo ogroženih območij, ker se ob rekah in pritokih vsi posegi dopolnjujejo. Slovenija že vrsto let premalo vlaga v vodotoke.
Denar EU bi bil v veliko pomoč. Kjer pa do njega ne bodo upravičeni, bo treba primakniti iz državne blagajne. Župane skrbi, da bo zahodni del države, ki velja za bolj razvitega, na razpisih potegnil kratko. Ocenjujejo, da bi imeli še največ možnosti s čezmejnimi projekti v sodelovanju z Italijo. Zato bodo navezali stike z občinami na drugi strani meje.
Milijoni evrov škode
V minulih poplavah so tudi občine na severnem Primorskem škodo seštevale v milijonih evrov. Samo v občini Miren-Kostanjevica je leta 2010 znašala poldrugi milijon.
“Vse smo popisali, toda država ni pomagala,” opozarja Marušič. Je pa zadovoljen s sanacijo Vipave v letu 2011, za kar je država namenila 650.000 evrov. Minuli dve leti niso vlagali nič. Zdaj delajo na Biljenskem potoku, ki mu bodo povečali pretočnost.
Da so protipoplavni ukrepi, ki temeljijo na direktivi EU, sprejeti leta 2007, res nujni, razkrivajo podatki o velikih škodah. Leta 2007 je v porečju Soče škoda znašala štiri milijone, leta 2009 pet milijonov, leto za tem 30 milijonov in pred dvema letoma enajst milijonov evrov. Skupno med letoma 2007 in 2012 torej kar 50 milijonov evrov.
NEVA BLAZETIČ