Sirote Jerice in Groharjevi Sejalci
Tu je 8. marec, dan žensk. Datum, ki nekaterim slovenskim veljakom povzroča nemalo preglavic. Toda 8. marec ni le ime neke domače nevladne organizacije - je priložnost in opomnik za vse Zemljanke in Zemljane, da se resnično vprašamo: kje smo? In kam gremo?
Prišli smo do točke, ko je ženski boj za enakopravnost prodrl prav v vse pore družbe. Lansko leto je bilo veliko govora o pravici do splava in drugih reproduktivnih pravicah. Vedno znova preseneča dejstvo, da se v času, ko naj bi svet stremel k naprednosti, še kar najdejo nekateri, ki v mestih - celo v Kopru - skandirajo konservativna gesla, obešajo razne zastavice in mesta smetijo s plastičnimi balončki. A to je čar demokracije. Enakost. Kao.
Slovenski ideal moškega je Groharjev Sejalec - delaven, nič kaj preveč misleč in predvsem vzoren nosilec tradicije. Ideal ženske pa Sirota Jerica - tista nedolžna, trpeča duša, ki je vedno pripravljena pomagati, pa čeprav v veži pomiva tla.
Če smo lansko leto pred dnevom žensk po zobeh vlačili ženske, ki so se odločile za splav, je letos na tapeti spol. Koliko jih je in kateri so? S tem se povečini ukvarjajo konservativne politične opcije, ki s svojimi neizprosnimi radarji iščejo elemente neke zlohotne agende prav v vsakem filmu, risanki ali instagram objavi Luke Meseca.
Odgovor na vprašanje, kdo je ženska in komu je namenjen 8. marec, se morda v letu 2025 zapleten, a ni zares. Ženska je tista, ki se tako počuti, 8. marec pa je namenjen vsem - je dan, ko slavimo ženske, je pa tudi opomnik na dejstvo, da se je za enakost treba boriti. In spol pri tem nima nikakršne zveze.
Slovenski ideal moškega je Groharjev Sejalec - delaven, nič kaj preveč misleč in predvsem vzoren nosilec tradicije. Ideal ženske pa Sirota Jerica – tista nedolžna, trpeča duša, ki je vedno pripravljena pomagati, pa čeprav v veži pomiva tla. In zdaj, ko se vsi ti idealizirani obrazi zlivajo v naš vsakdan, je čas, da se vprašamo – kdo smo pravzaprav? Ali ni 8. marec ravno pravi trenutek, da ne pozabimo, da enakost ni samo ženska stvar? Ni to nekaj, kar naj bi si prizadevale samo ženske in tiste, ki se tako počutijo, ampak tudi moški, ki bi se morda končno morali zavedati, da to, da se 65 odstotkov žensk v Sloveniji znotraj doma ne počuti enakovredno moškim, ni zgolj problem žensk, temveč tudi moških. V tem svetu, kjer so mnogi še vedno zaslepljeni s prednostmi, ki so bile moškim podeljene po naključju, bi bil morda čas, da moški poleg kravat začnemo nositi še odgovornost. Odgovornost, da bi razumeli, kaj pomeni biti enakopravni. Da bi spoznali, da so ženske, ki so se borile za enakost, daleč od preživetih idealov Sirote Jerice. In da nismo vsi rojeni kot Sejalci, ampak imamo vsi možnost, da skupaj ustvarimo prostor, kjer ni več razlike med tem, kdo in kaj smo. Na koncu dneva smo vsi samo ljudje.