Pesnik današnjega boja

Danes mineva 90 let od rojstva Karla Destovnika Kajuha. Pred dnevi je v Jubilejni zbirki pri založbi Mladinska knjiga izšlo Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja. Delo na nekaj več kot 180 straneh prinaša 21 Kajuhovih pesmi po izboru dr. Matjaž Kmecla, ki je napisal tudi spremno študijo.

LJUBLJANA> V drugem delu knjiga razgrinja bogato slikovno in dokumentarno biografijo - pripravil jo je dr. Mihael Glavan.

Karel Destovnik Kajuh (19. december 1922 - 22. februar 1944) se je, kot v študiji Intimna in družbena usoda pesnika Kajuha piše dr. Matjaž Kmecl, v najzgodnejšem okupacijskem času skoraj čez noč iz mladostniške anonimnosti izluščil v enega vodilnih poetov narodnoosvobodilnega upora. In četudi za Kajuhove pesmi velja, da jih je (vsaj par) še nedolgo nazaj znal na pamet malodane vsak slovenski šolar, je v zadnjih dvajsetih letih njegovo pesništvo ostalo v “obstranski kamri”, kot domala vsa partizanska umetnost.

Pred pozabo jih želi po Kmeclovih besedah obraniti tudi knjiga Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja, v njej pa so natisnjene tiste, “ki jim čas zlepa ne bo mogel do živega in so že zdaj lirska klasika.” Zakaj je v zbirko uvrščenih 21 pesmi, razkrije že naslov, ob tem pa morda ni odveč zapisati, da je Kajuh za življenja dočakal le eno zbirko. Pesmi so neke novembrske deževne noči, štiri mesece pred pesnikovo smrtjo, kar med partizanskim maršem ciklostilno natisnili v 38 izvodih sredi snežniških gozdov. “Zbirčica je bila že ob svojem nastanku redkost, danes pa je dragocen dokument pisne kulturne dediščine, vreden omembe v svetovnih enciklopedijah,” je prepričan dr. Mihael Glavan, dolgoletni vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice.

Zanimivo je tudi, da je Kajuhov pesniški opus nastal v Ljubljani, torej še pred njegovim odhodom v partizane, vendar so - tako ugotavlja Miklavž Komelj v delu Kako misliti partizansko umetnost - že napisane v imenu partizanstva.

Kajuhova življenjska pot se je iztekla preden je dopolnil 22 let - 22. februarja 1944 v Šentvidu nad Zavodnjem, med pohodom XIV.. divizije na Štajersko. Kot lahko preberemo na zadnji platnici knjige “ga je pokončal Slovenec v nacistični uniformi in z nemškim orožjem.”

Knjiga Enaindvajset pesmi za enaindvajset let življenja prihaja med bralce v pomenljivem času. Na vprašanje, ali je Kajuhova poezija aktualna in “primerna za današnjo rabo”, pa najde bralec odgovor ob koncu Glavanovega prispevka: “Njegova pesem ni poziv k maščevanju, k boju v slogu 'zob za zob in glavo za glavo', namenjen zgolj rušenju starega sveta in prevzemu oblasti, ampak je tudi poziv k etični prenovi človeka, h gradnji socialno pravičnejšega in humanejšega družbenega reda, zato je ta 'boj' tudi 'sedanji', aktualen in bo tak tudi ostal.” MI


Najbolj brano