Uvodna stran novogoriških Lovelorn

Lahko bi rekli, da je koncert skupine Joker Out v ljubljanskih Križankah pred dvema letoma sprožil novi val slovenskega rocka. Siddharto in Big Foot Mamo so tako v poslušalnicah zamenjali omenjeni evrovizijci, ob boku jim zdaj stojijo še divji Koala Voice, dekadentni MRFY in primorski ljubljenci Jet Black Diamonds. Na dan prve avgustovske lune pa je iz Nove Gorice odjeknila vest, da se je v naboru novovalovskih bendov znašla še zasedba Lovelorn, ki v poslušanje ponuja svojo Uvodno stran.

Z Lovelorn sem prvič prišel v stik na letošnjem festivalu Gora Rocka, na katerem so otvorili festivalsko dogajanje drugega dne. Že tedaj me je presenetila njihova dodelana odrska prezenca, predvsem pa sterilen zvok, ki je prihajal iz zvočnikov. Že to nakazuje na dejstvo, da bend ve, kaj dela. V nasprotnem primeru jim ne bog, kaj šele tonski mojster, ne bi mogel pomagati.

Kakorkoli, Lovelorn je rosno mlada pop rock zasedba iz Nove Gorice, ki jo sestavljajo vokalist in basist Marko Čadež Mačkić, kitarista Jure Ipavec in Maj Špacapan - slednjega bi kdo utegnil poznati tudi iz zasedbe Madison, ki je lansko leto nastopila na Gori Rocka -, bobnar Jaka Podgornik, prav tako član zasedbe Madison, klaviaturist Miha Spačal ter spremljevalna vokalistka Eneja Štemberger.

Lovelorn: Uvodna stran

1. Usojena

2. Pouk francoščine

3. Love, I Feel It

4. Sredi Ljubljane

5. Sen o naju dveh

6. 1000 km stran

7. Missing You

8. 3:00

9. Miner

10. Tvoja bodoča bivša

11. Moj zakaj

12. Če odidem proč

13. Narazen

14. Uvodna stran

Trpeči, a ne patetični

Kot rečeno, so Lovelorn v začetku avgusta po dobrem letu koncertiranja - oder so segrevali za zveneča imena regijske glasbene scene, kot so Vlado Kreslin, Orlek, Zabranjeno pušenje in drugi -, prekinili studijsko zatišje in v svet poslali svoj prvi studijski izdelek, ki so ga naslovili preprosto Uvodna stran.

Ime skupine bi lahko iz angleščine prevedli kot “nesrečno zaljubljen” ali “trpeč zaradi neuslišane ljubezni”. To tudi nakazuje na konceptualni okvir, okoli katerega se gibljejo mladi Novogoričani. A naj vas to ne zavede. Pri besedilih na Uvodni strani gre čutiti izrazito čustveno in umetniško zrelost, saj se le-ta povečini umikajo od izumetničenih - klinc, recimo jim kar “pocukranih”! - serenad, ki smo jih vajeni od velike večine mlajših predstavnikov slovenske pop-rock scene. Lovelorn sicer prevprašujejo vprašanja neuresničenih najstniških idealov, a ob tem tudi ponujajo odgovore. Prav tako besedila niso pretirano zasanjana, saj v veliki večini primerov zgodbo, ki jo pripovedujejo, postavijo v zelo konkreten čas in prostor, kar je dandanes prava redkost.

Z lahkoto lahko trdimo, da Uvodna stran tudi produkcijsko zveni izrazito homogeno in zvočno nekoliko izstopa od vseh že premnogokrat slišanih slovenskih pop rockerskih šlagerjev.

Ne samo v liriki, tudi v glasbi gre zaznati umetniško zrelost članov zasedbe. Aranžmaji namreč delujejo izrazito premišljeno in na trenutke celo moderno, četudi je album povečini dokaj starošolski. Naj poudarim, da je termin “starošolski” v tem primeru uporabljen brez kakršnekoli negativne konotacije.

Zgodba, ki jo piše 14 skladb

Uvodna skladba na albumu nosi naslov Usojena, ki s preudarnim zvokom nekoliko premeteno nakaže zgodbo, ki jo bodo Lovelorn pisali skozi 14 skladb. Čadež Mačkić se že takoj izkaže za markantnega vokalista, ki je svetlobna leta daleč od negotovega zaljubljenega srednješolca. Ob prvem poslušanju sem sicer nekoliko zastrigel z ušesi, saj me je njegova barva vokala strahovito spomnila na nekdanjega zmagovalca Bitke talentov in evrovizijskega predstavnika, čigar imena na tem mestu ne želim uporabiti, a me je kmalu prešinilo, da je Mačkićev vokal bistveno bolj kontroliran, predvsem pa skozi album izkaže z izjemnim razponom.

V skladbi Tvoja bodoča bivša Mačkić tako iz večinskega “mid-rangea” preskoči na nekoliko višje, a ne še falsetne lege, kaj kmalu pa se spusti tudi do skoraj zastrašujočih nižin. Ob tem ga vseskozi podpira izjemna Eneja Štemberger, ki kot edina predstavnica nežnejšega spola v bendu upravičuje nepogrešljivost ženskega vokala v pop rocku.

Z lahkoto lahko trdimo, da Uvodna stran tudi produkcijsko zveni izrazito homogeno in zvočno nekoliko izstopa od vseh že premnogokrat slišanih slovenskih pop rockerskih šlagerjev. Temu - kakopak - pritiče velika pohvala. Miksa, masterja in celotne produkcije so se Lovelorn lotili povečini sami in niso - ponavljam, kot večina slovenskih pop rock izvajalcev - zaupali večnemu guruju Žarku Paku, ki je skozi svojo dolgoletno kariero uspešno definiral “slovenski” zvok.

Da je zasedba zvesta Primorski, dokazuje že dejstvo, da so Uvodno stran posneli v briškem studiu pri Mateju “Audioholiku” Srebrniču, ki ga mnogi poznajo iz punk zasedbe Pigs Parlament.

Uvodni strani sledi še cela knjiga

Lovelorn s svojo Uvodno stranjo nedvomno dokazujejo, da so zmožni ustvariti glasbo, ki se odlikuje z zrelostjo, tako v liriki kot v aranžmajih. Njihov premišljen pristop k ustvarjanju ter samostojna produkcija, ki se odmakne od ustaljenih poti slovenskega pop rocka, kaže na skupino, ki ima pred seboj svetlo prihodnost. Kljub temu pa album, ki obsega kar 14 skladb, mestoma tvega, da postane repetitiven. Glasbeno potovanje, ki ga ponujajo Lovelorn, namreč ponekod nekoliko preveč spominja na enolično potepanje po istih čustvenih krajinah.

Da bi se izognili nevarnosti, da se njihova glasba sčasoma zlije z množico podobnih izvajalcev, bi si morda lahko v prihodnosti dovolili več eksperimentiranja in iskanja tistega pravega “punch-a,” ki bo poslušalca držal na trnih do zadnje note. Kljub temu Lovelorn kažejo izjemen potencial in nedvomno bomo o njih še slišali, saj imajo vse, kar je potrebno, da postanejo pomemben primorski glas v slovenski glasbeni krajini.

---