Pozitivna epizoda v tragični nadaljevanki
Težave in nezadovoljstvo stanovalcev enote Doma upokojencev Ptuj v Olmu, njihovih svojcev in zaposlenih so se nekaj let kopičile, preden so se preobrazile v odločen poziv, da dom potrebuje drugega upravljalca. Pred petimi leti, le leto dni po odprtju, se je najprej oglasila civilna inciativa (stanovalci in svojci), ki je opozarjala na številne nepravilnosti v domu in načinu oskrbe starostnikov, pomanjkljivem nadzoru na oddelku za dementne, kadrovski podhranjenosti ter slabi organizaciji dela, zaradi česar so zaposleni prihajali in odhajali. Slednji so potrdili dvome, da za štirimi stenami novega doma ni vse tako idealno, kot se zdi.
Zahteva po ločitvi od matičnega zavoda in pripojitvi k Obalnemu domu upokojencev Koper, ki je zgled dobro organiziranega javnega zavoda, je sprva naletela na gluha ušesa. Želje in potrebe stanovalcev, njihovih svojcev in zaposlenih so preslišali in večinoma iskali načine, kako ohraniti zatečeno stanje, ne glede na posledice in splošno nezadovoljstvo. Oba sveta zavodov sta pred leti takšni rešitvi celo nasprotovala. Zdaj nimata več pomislekov. Zadržke pa še vedno nizajo v političnem okolju na Ptuju in v spodnjem Podravju. Tamkajšnji župani namreč menijo, da gre za premoženje občanov ali občine Ptuj in bi združitev po njihovem prepričanju pomenila morebitno oškodovanje.
Dom upokojencev v Olmu je last države in slednja ima vso pravico odločati, kdo bo upravljalec njenega premoženja.
Opozarjajo, da je bila naložba v domeni ptujskega doma upokojencev, ki je v celoti financiralo gradnjo. To pa je že leta 2013 sprožilo val ugibanj, kako je možno, da neprofitni zavod ustvari tako visoke presežke prihodkov nad odhodki, da se je lahko z lastnim denarjem lotil gradnje doma v Olmu. Kakorkoli, njihovi argumenti ne vzdržijo, saj je ta objekt državna last, z njim pa zgolj upravlja Dom upokojencev Ptuj. Država kot lastnica ima vso pravico odločati, kdo bo upravljalec njenega premoženja.
In je končno odločila! No, skoraj. Ključnega koraka še ni naredila. Zdaj je na potezi vlada. Upajmo, da z nepotrebno birokracijo in zavlačevanjem z izdajo sklepa o prenosu upravljanja ne bo ovirala razpleta pozitivne epizode v sicer tragični nadaljevanki o zamudah pri vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, kar nas mora kot peto najstarejšo državo na svetu še kako skrbeti.