Tudi recept lahko z dobro glasbo izvrstno zveni

Cikel koncertov Čubed pod borovci bo drevi ob 21. uri v Kubedu gostil Robert Vatovec Big Band, ki se je z julijskim nastopom na Poletju v Ankaranu na odre vrnil tudi z avtorsko glasbo, pod katero se podpisuje srce orkestra - Robert Vatovec. Ustvarjalec, ki ga je z glasbo okužil pokojni oče, prav tako dirigent, in čigar ime zasledimo tako v zasedbi Marjanov čudni zajec kakor ob tedajšnji najstnici Tinkari Kovač, pravi, da je v glasbi treba uživati - na odru in pod njim.

KUBED > Pobežan Robert Vatovec je v slovenskem, najbolj pa v primorskem glasbenem prostoru stalnica. Čeprav priznava, da posebnega daru za samopromocijo ni nikoli imel, je njegov prispevek nespregledljiv.

Po prvi skupini Otroci v sedemdesetih se je v osemdesetih letih med drugim podpisal pod večino skladb na zdaj že kultni plošči Svinjam diamante benda Marjanov čudni zajec, na kateri sta nemalo besede imela zlasti Marko Brecelj in Ivan Volarič Feo. Kasnejšemu odkritelju mladih glasbenih talentov so danes hvaležne Tinkara Kovač, Mojca Maljevac, Eva Brajkovič in drugi, kot ena zadnjih pa tudi Vivjana Babič Martucci, s katero je leta 2012 posnel ploščo in pred dvema letoma nastopil tudi na Melodijah morja in sonca.

Slednja je tudi že nekaj let solistka pri Robert Vatovec Big Bandu, ki ga je ustanovil leta 2003. Z njim je v slovenski Istri oral ledino, se spominja Vatovec, in utrl pot tudi drugim tovrstnim sestavom.

Pomembno je uživati

Danes big band v polni zasedbi šteje 18 članov in ima zelo raznolik repertoar. Ko se je po dveh letih svojevrstnega počitka, ki pa k sreči orkestra ni pokopal, Robert Vatovec dogovoril za nastop v Ankaranu, je prireditelj postavil pogoj, ki je postal izziv. “Morali smo nastopiti z avtorsko glasbo. Ta pa neprestano nastaja, a je večinoma v predalih,” pojasnjuje Vatovec, ki je bil v preteklosti nemalokrat razočaran nad odnosom radijskih urednikov do njegovega dela. A je obenem tudi sam precej zahteven in rad posega po zakladnici jazzovskih standardov, soula, rocka, popa, a tudi slovenske in italijanske popevke.

“Čutni odnos med melodijo, akordi, ki jo spremljajo, in ritmi. To me prevzame. Toliko bolje, če je tudi besedilo dobro!” pravi Vatovec, ki priznava, da besedilo ni bistveno. “Zame ni slabih besedil, ni slabih besed, ni slabih misli. Četudi je besedilo banalno, je lahko še vedno smiselno. Iz povprečnega besedila bo z dobro glasbo na koncu nastal dober komad. Seveda so posamezniki, ki jim veliko pomeni besedilo, a za nas zdaj ni tako pomembno sporočilo. Naša glasba je predvsem užitek. Včasih se pohecam, da bi lahko uglasbil tudi recept za lovsko juho in bi ob dobri glasbi zvenela prav dobro. Bistveno je, da med igranjem uživamo in da uživajo tudi poslušalci.”

In prihodnost? Da bi veliko ustvarjali in čim večkrat nastopali. “Pa da bi mi bila moja avtorska glasba bolj všeč. Da bi se ji malo več posvečal. Morda bi moral biti malo bolj zagledan vase,” se pošali “maestro Vatovec” in že hiti v najlepšo vadnico - na svoj vrt pred hišo v Pobegih.

---