Presenečenja na vrtu
Pri čiščenju odpadlega listja in druge navlake smo nedavno naleteli na poseben primerek stonoge, in to strupene vrste Scolopendra sp. Dolga je bila skoraj 12 centimetrov, za naše kraje nenavadna velikost. Prav zato smo primerku posvetili nekaj več pozornosti.
Ena najpogostejših stonog pri nas (Lithobius foricatus)
BIVANJE> Omenimo, da so stonoge sicer koristne živali, ki pa so večini odvratne. Tu in tam lahko, kar je sicer redko, človeku povzročijo probleme v primeru, ko se jim nepravilno ali neprevidno približamo in jih primemo.
Strigalice (Chylopoda) spadajo v razred Myriapoda (stonoge). Gre za nevretenčarje, ki se le občasno pojavijo v hišah, stanovanjih in podobnih bivališčih. Obdarjeni so s strupenimi žlezami v prvem paru spremenjenih nog ali forcipul, s katerimi ubijajo plen. Med najpogostejše vrste spada Lithobius forficatus, stonoga, dolga od dva do tri centimetre. Živi med rastlinskimi odpadki, v humusu, pod kamni in na zelo vlažnih mestih in za človeka ni škodljiva. Sledi vrsta Geophillus carpophagus, dolga do šest centimetrov. Telo je tanko in rumenkaste barve. Živi v temnih in vlažnih prostorih. Za človeka ni nevarna. Tretja najpogostejša je vrsta Scutigera coleoptrata, dolga od dva do štiri centimetre in je sive barve. Ima 15 parov nog, živi v temnih in vlažnih prostorih. Če jo primemo z golo roko, nas lahko strupeno ugrizne. Mesto ugriza zateče, drugih posledic pa ni.
Največja in najbolj strupena vrsta stonoge je Scolopendra cingulata. V naših krajih doseže velikost do 14 centimetrov, v drugih krajih (denimo v Siriji) zrase do 17 centimetrov dolžine, v tropih pa so stonoge dolge do 20 centimetrov. Največji primerki živijo v vzhodni Indiji (Scolopendra gigantea). Pri nas se hrani z deževniki, različnimi ličinkami, hrošči, drugimi insekti. Skriva se v kamnitih zidovih, škarpah, jamah, luknjah, vlažnih vdolbinah, rovih, kanalih, zapuščenih bunkerjih, utrdbah … Skriva se tudi pod kamenjem, vlažnim listjem, v humusu, trhlem lesu. Bolj je aktivna ponoči, ko lovi, čez dan ždi v skrivališču.
Pri neprevidnem rokovanju s takšno stonogo, ali ob naključnem stiku z njo med delom na vrtu, z zemljo, nas lahko ugrizne. Njen ugriz zelo boli, pri nekaterih ljudeh se lahko pojavi vnetje lokalnih limfnih vodov in bezgavk, v redkejših primerih celo odmrtje tkiva po sekundarni infekciji. Seveda so taki ugrizi pri nas zelo redki. Najbolj ogroženi smo pri delu na vrtu in na zemlji, na taborjenju, bivanju v naravi in pri dejavnostih v gozdu (zlasti lovci, vojaki, gozdarji). Te velike vrste pa le redko zaidejo v naša bivališča.
Stonoge premorejo strupni aparat, ki je sestavljen iz velikih kleščastih čeljustnih nog, kjer so strupne žleze. Iz njih strup v rano vbrizgajo po cevastem izvodilu, preko ostrih konic na čeljustih v trenutku, ko nas ugrizne. Strup vsebuje različne proteolitične fermente in snovi s hemolitičnim delovanjem. Ugrizi stonog, ki živijo v naših krajih, so lahko boleči, ugrizi tropskih velikih stonog so lahko za človeka nevarni, manjše sesalce pa celo ubijejo.
Temeljni ukrepi zoper naselitev stonog v naši bližini so izsuševanje vlažnih in temnih prostorov, odstranjevanje listja, lesnih in drugih organskih odpadkov ter humusa. V ugodnih vremenskih razmerah se občasno pojavi večje število stonog, kar ljudi celo prestraši in zbega.
Izjemoma lahko ukrepamo tako, da uporabimo za to primerne insekticide, vendar moramo biti zmerni in pazljivi in poskrbeti, da slednji delujejo le na moteče škodljivce. Vsekakor pa pri delu na vrtu, sajenju, grabljenju listja uporabljajmo zaščitne rokavice.
Mag. JANEZ PIŠOT, dr. vet. med.