minuta za boljši jezik

#minuta za boljši jezik

In če besedo izgovorimo nekoliko preveč po svoje?

In če besedo izgovorimo nekoliko preveč po svoje?

14. 04. 2023, 11:04

prof. Jože Hočevar

Kdaj je jezik slab, čeprav pravilen

26. 06. 2020, 15:06

Prof. Jože Hočevar

V jeziku je pravilno marsikaj, četudi mislimo, da je narobe

19. 06. 2020, 14:06

prof. Jože Hočevar

Mar veste, kaj pomeni tujka neanominizacija?

12. 06. 2020, 15:06

V jeziku je mogoče marsikaj povedati na več načinov

V jeziku je mogoče marsikaj povedati na več načinov

5. 06. 2020, 18:06

Kaj je bolj prav zapisati in reči: preteklo leto, lansko leto ali lani?

Kaj je bolj prav zapisati in reči: preteklo leto, lansko leto ali lani?

29. 05. 2020, 13:05

Izraz bazar je tujka iz Perzije, a je v slovenskem pravopisu

Izraz bazar je tujka iz Perzije, a je v slovenskem pravopisu

22. 05. 2020, 15:05

Jezik je neuničljiv

Jezik je neuničljiv

15. 05. 2020, 6:05

Zakaj zapišemo samo “gospod”, če pa gospodu rečemo “gospot”?

Zakaj zapišemo samo “gospod”, če pa gospodu rečemo “gospot”?

8. 05. 2020, 9:05

prof. Jože Hočevar

Od kod besede kuga, pandemija, epidemija, karantena, lazaret ...

24. 04. 2020, 14:04

prof. Jože Hočevar

Brez spoštovanja reda in pravil je naš knjižni jezik jutri mrtev

17. 04. 2020, 14:04

prof. Jože Hočevar

S sklanjanjem je križ, naj bo táko ali táko

3. 04. 2020, 15:04

Minuta, dve za jezik: Presenetljiva moč “korone”, da si privzame več pomenov

Minuta, dve za jezik: Presenetljiva moč “korone”, da si privzame več pomenov

27. 03. 2020, 15:03

prof. Jože Hočevar

Kako bi zapisali: virus korona, korona virus, koronavirus?

20. 03. 2020, 14:03

Pri besedi so pomembni vsi odtenki njenega pomena

Pri besedi so pomembni vsi odtenki njenega pomena

6. 03. 2020, 16:03

prof. Jože Hočevar

Naš jezik je tako sposoben, da vse lahko opiše, vse pove

28. 02. 2020, 17:02

prof. Jože Hočevar

Je zloglasni zid v Berlinu Berlinski ali berlinski?

21. 02. 2020, 12:02

prof. Jože Hočevar

Ni naroda, ki bi obstal brez lastnega jezika

14. 02. 2020, 14:02

prof. Jože Hočevar

Jezik je junak: Kadarkoli pade, vselej se pobere!

7. 02. 2020, 6:02

Prof. Jože Hočevar

Pa če gospa Šetinc želi, da je samo Šetinčeva?

24. 01. 2020, 14:01

prof. Jože Hočevar

Čigava je gospa Šetinc, če reče: “Sem Šetinčeva!”

17. 01. 2020, 6:01

Ursuli von der Leyen se najbrž še sanja ne, kakšne težave njeno
ime opri sklanjanju povzroča Slovencem.

Kako bi sklanjali njeno ime?

10. 01. 2020, 16:01

Glagol vnaša v jezik jasnost in poudarja odgovornost

Glagol vnaša v jezik jasnost in poudarja odgovornost

15. 06. 2018, 14:06

Umivajoča mama umiva otroka, umivajoča se mama pa umiva
samo sebe. Prav je potemtakem le: Slovenci smo starajoč se
narod, ne: Slovenci smo starajoč narod. Tako ukazuje slovnično
pravilo.

Smo Slovenci “starajoč” ali “starajoč se” narod?

1. 06. 2018, 12:06

Ruski velemojster pripovedništva Lev Nikolajevič Tolstoj je svoj
veliki roman-epopejo Vojna in mir zasnoval, napisal in utemeljil na
ideji, da dogajanje v zgodovini usmerjajo navadni ljudje, preprosti
vojaki junaki, brezimne množice odspodaj, ne cesarji in vladarji
zgoraj.

“Materinščino je skoz zgodovino zmerom ubranilo ljudstvo!”

25. 05. 2018, 15:05

Jezik, naj bo trajno zapisan v knjigi ali le začasno govorjen v
vsakdanjem sporazumevanju, je enak orkestru z velemojstri
violine, flavte in vseh drugih orkestralnih inštrumentov. Če ga vodi
in usmerja dober dirigent (govornik, razpravljavec, pisatelj,
novinar), je njegova glasba (govorica) očarljiva. Brez izkušenega
dirigenta ni tako: orkester ne igra usklajeno, čeprav vsak velemojster inštrumenta sam za sebe igra odlično.

Kako ugotovimo, da je jezik slab?

11. 05. 2018, 15:05

Pravorečje je zelo široko in zahtevno poglavje knjižnega jezika.
Zakaj je tako, bo kdo radoveden. Zato, ker se v pravorečju mrtvi
pisni jezik v knjigah, ki se nerad spreminja, srečuje z živimi jeziki,
ki se ves čas spreminjajo; slišimo jih le po narečjih in pokrajinsko-mestnih govorih. Knjižni jezik hoče biti čim bolj trajen in
nespremenljiv, živi jeziki so pa kot drhteča žolca, ki se nenehno
prilagaja svojemu okolju.

V pravorečju smo bolj neenotni kot enotni

4. 05. 2018, 9:05

Slovenščina naglasna znamenja le redko uporablja, ker ne spada
med jezike, ki jih morajo zapisovati, kot so na primer češčina,
francoščina ter delno nemščina in italijanščina. Vendar se tudi naš
jezik znajde na razpotju, ko ne vemo, kaj zapisano pomeni. V takih
primerih je priporočljivo, da različne pomene označimo z naglasnimi znamenji: téma - temà; gôra - (treh) gorá; žêna - žená;
svétnik - svetník; gorjé - górje (pogorje); pôje - pojé; kôzle - kozlè;
itd.

Slovenščina ima naglasna znamenja, a jih redko uporablja

20. 04. 2018, 14:04

Toda ne zmaguje zmeraj najmočnejši in najbogatejši, ampak
najprilagodljivejši, je sodil Darwin - kakor da je mislil na slovenščino, ki je prestala dosti večje in močnejše vplive v zgodovini,
kakor so sedanji vplivi angleščine pri zanikanem povedku.

Slovenščina pogostokrat nikalnice podvaja

13. 04. 2018, 14:04

prof. Jože Hočevar

Z otroki, pravijo, je križ, tudi pri sklanjatvi

6. 04. 2018, 15:04

Ali “smo” ali “se nahajamo” na Triglavu?

Ali “smo” ali “se nahajamo” na Triglavu?

30. 03. 2018, 17:03

prof. Jože Hočevar

Kapitan, kapetan - iz istega korena dva pomena

30. 03. 2018, 13:03

Jeziki so otroci narave, kot je otrok narave tudi človek. Rojevajo se
in odmirajo samo naravno, tako, kot se rojevajo in odmirajo
narodi, ki jih govorijo.

Bodo med jeziki preživeli le veliki?

23. 03. 2018, 14:03

“Prav vam je,” bi nam privoščil poznavalec, “saj bi lahko izrabili
zvijačo in pred vsako ime postavili besedo ladja ter bi pravilno
sklanjali: spomin na ladjo Rex, spomin na ladjo Titanic.” Res je,
tako bi se izognili pasti o pravilnem sklanjanju, saj bi obe imeni
ladij morali ostati v prvem sklonu.

Spomin na Titanic ali na Titanica?

16. 03. 2018, 15:03