“Materinščino je skoz zgodovino zmerom ubranilo ljudstvo!”

Politiki Slovenije seveda ne soglašajo, da bi dogodki v zgodovini potekali po volji koga drugega in morda še tretjega, ampak trdijo, da “se odvija vse” po ukazih njih samih in še njihovih somišljenikov. Prepričani so, da je vse, kar se dogaja ali ne dogaja v državici pod njihovo oblastjo, plod zgolj njihovega dela, truda in načrtovanja. A se jim življenje in številni veleumi privoščljivo posmehujejo, češ, kako se motijo ti domišljavci. Ruski velemojster pripovedništva Lev Nikolajevič Tolstoj je svoj veliki roman-epopejo Vojna in mir zasnoval, napisal in utemeljil na ideji, da dogajanje v zgodovini usmerjajo navadni ljudje, preprosti vojaki junaki, brezimne množice odspodaj, ne cesarji in vladarji zgoraj.

Zakaj vam, drage bralke in bralci, opisujem nekaj, kar je vsakemu med vami jasno, ne glede na to, če je za “ljudstvo” ali za “cesarja”, ko si odgovarja na vprašanje, kdo usmerja zgodovino? Zato, da bi podkrepil besede, ki jih je profesor Fran Ramovš izrekel nam študentom v slavističnem seminarju na ljubljanski univerzi leta 1950: “Materinščino je skoz zgodovino zmerom ubranilo ljudstvo!” Izgovorjeno misel je dopolnil: “Kateri jezik bi zapisal pridigar ali menih v Brižinskih spomenikih, če ne ljudskega? Katerega pa Trubar, če našega jezika ne bi skozi srednji vek ohranilo preprosto ljudstvo?” V seminarju smo imeli duhovitega Tržačana Merkúja, ki je hudomušno pridodal v besedni igri: “In kateri jezik bi pred Italijani ubranilo ljudstvo na zasužnjenem Primorskem, če ne tistega, ki ga je skoz zgodovino ubranilo ljudstvo?”