Miljenko Jergović, eden najbolj prevajanih avtorjev nekdanje skupne države, je neizčrpen vir zgodb. Hrvaško-bosanski avtor, Vileniški nagrajenec, čigar opus je izjemno obsežen in raznovrsten ter prepoznaven po tematikah, povezanih z vprašanji identitete, s (pol)preteklo zgodovino in prostorom, je bil prvi iz cikla pogovornih večerov Presečišča zgodb, na katerem se bodo zvrstili ugledni mednarodni knjižni avtorji. Kratki zgodbi iz lani pri Cankarjevi založbi izdani zbirki Vojna sta zazveneli tako v izvirniku iz ust avtorja kakor v slovenskem prevodu Aleksandre Rekar, v interpretaciji igralca
Roka Matka.

Ni naključje, da so knjigo Zadnja leta Jurija Gustinčiča Martine Golob predstavili v Ajdovščini. Ta izjemni novinar in publicist, čigar ime še vedno izrekamo z globokim spoštovanjem, je bil namreč nečak ajdovskega zdravnika in pisatelja Danila Lokarja. Ajdovci se Gustinčiča še vedno živo spomnijo: rad se je kopal na bazenu ter v eni od tukajšnjih slaščičarn opazoval svet okrog sebe.