Vanja Pegan: V ustvarjalnem iskanju človeških in tudi pesniških koordinat

Knjižna polica
, posodobljeno: 7. 11. 2025, 16:00

Sekstant je navtični instrument, ki pokaže geografsko pozicijo; pokaže torej naš položaj na planetu. Sekstant je tudi naslov nove pesniške zbirke izolskega pisatelja, pesnika in glasbenika Vanje Pegana, ki zase pravi, da je točno tam, kjer mora biti: “Če spoznaš, da je vse, kar imaš, tu in zdaj, če ne živiš za včeraj in če ne filozofiraš o jutri, potem imaš mogoče nekaj šans, da (pre)živiš dostojno življenje.”

Vanja Pegan Sekstant Drago Mislej Mef Izola poezija

Vanja Pegan Sekstant Drago Mislej Mef Izola poezija

Foto: Ma-mis

Pesnik, pisatelj ter glasbeni pedagog Vanja Pegan, Izolan, a po srcu še vedno tudi Pirančan, je kar zajetnemu seznamu že objavljenih del, ki obsega tri otroške knjige, tri zbirke kratkih zgodb, štiri romani, štiri zbirke poezije, eno zvočno knjigo, besedilo za otroško gledališko predstavo, besedilo za glasbeno pravljico in deset avtorskih glasb za gledališče, dodal novo pesniško zbirko Sekstant. Nedavno je z likovno podobo Gaje Lapajne Stanič izšla pri izolski založbi Graffit Line v zbirki Potisk.

Vanja Pegan: V ustvarjalnem iskanju človeških in tudi pesniških koordinat

Vanja Pegan in Drago Mislej Mef na nedavni predstaviti zbirke v Ljubljanski ulici v Izoli.

Foto: Petra Vidrih

Pegan jo je na pot pospremil s temi besedami: “Sekstant je navtični instrument, ki pokaže geografsko pozicijo. Že zdavnaj ga je zamenjala elektronska navigacija, pa vendar me sekstant navdušuje kot naprava, ki lahko z nekaj znanja in veščine vseeno zamenja sodobne sisteme. Torej lahko pokaže tvoj položaj na planetu. Od tu do naslova zbirke ni bilo daleč. Kot človek se sprašujem, kaj se nam je zgodilo, od kod so se v naša srca naselili pohlep, sebičnost, brezbrižnost, od kod zlo. Poskušal sem najti svojo pozicijo v takšnem okolju, ki mi je seveda tuje, tako kot je tuje - upam - marsikomu izmed nas. Napisal sem tri sklope pesmi, v katerih sem poskušal najti svoje človeške in tudi pesniške koordinate.”

Vanja Pegan: V ustvarjalnem iskanju človeških in tudi pesniških koordinat

Vanja Pegan

Foto: Julija Pegan

Počasi se moraš umestiti

Pesmi so začele nastajati konec lanskega leta, končal jih je februarja. “To so take tipično zimske pesmi, zimske po genezi, seveda, saj sem jih pisal doma, na toplem, poslušal sem glasbo, ki mi je blizu ... Že kar nekaj časa me je žulilo to, o čemer sem pisal. Ko greš proti šestdesetemu letu, se moraš počasi umestiti, moraš nekako vedeti, kaj, zakaj in kako. In tako so nastale te pesmi, iz velike tišine, in ko sem videl, da to ni zgolj neka poezija, ki jo pišem le zase, sem zaokrožil te cikluse in pesmi razdelil v tri sklope, kjer v vsakem raziskujem in opazujem določena svoja občutja in poglede na pomembne stvari.”

Jadro VIII.

najraje sem jesensko listje
v vetru
njegovo nežno padanje
z mladega zimskega neba
z višine
z jasne modrine
v hladno sončno popoldne
smejem se ko vse se vrti
ko je morje zgoraj
in ptič pod mano leti
ko besede ne najdejo smeri
pa vseeno zveni
tako dobro zveni
to jesensko listje v vetru
sredi svojih poti
v času ki mi oddrobi
za ščepec večnosti
potem
me nežno spusti
in neslišno odloži
na prag neke hiše

V prvem sklopu, ki nosi naslov Sekstant, poskuša odgovoriti na vprašanje, “zakaj sem tu, kakšen je moj namen”? “Zanimala me je umestitev mene kot človeka, moje doživljanje tega, zakaj in kako sem. Kje se nahajam na tem planetu. Kakšne so moje človeške koordinate.”

Vanja Pegan: V ustvarjalnem iskanju človeških in tudi pesniških koordinat

Pesniška zbirka Sekstant je izšla pri izolski založbi Graffit Line v sklopu zbirke Potisk.                  

Foto: Pera Vidrih

Drugi sklop je naslovil Vedro. “Vedro ni nič posebnega, če ni nič v njem. Brez vsebine je le predmet, ki nekaj nosi. Če pomislimo, da tudi človek v sebi nekaj nosi, smo zelo blizu naslova drugega sklopa.” Tudi naslov tretjega sklopa - Jadro - je izbral nadvse premišljeno: “Jadro poganjaš z mislimi. Kdo bo oporekal, da je veter tisti, ki poganja jadra. Seveda, zaradi vetra jadramo, a če ne znaš postaviti jader, ne jadraš. V tem delu govorim o tem, kako naprej, zakaj je sploh pomembno, da smo, kar smo.”

V pričakovanju Zelene zavese

Tokrat je Vanja Pegan v pesmi prvič zelo določno vpeljal tudi glasbo - tisto, ki jo poučuje, in ono, ki jo izvaja s skupino Tomo's band - ugotavlja Drago Mislej Mef, ki je vodil pogovor ob nedavni predstavitvi nove pesniške zbirke na Largo pri špini v Izoli.

Prevodi v srbščino in italijanščino

Vanja Pegan trenutno, kot sam pravi, žanje sadove minulega dela. V Novem Sadu, pri založbi Prometej, namreč prevajajo v srbščino že drugo njegovo knjigo. Prva je bila roman Svetilnik (Založba 2000), zdaj pa so na vrsti Štiri morske milje, zbirka zgodb, ki je pred leti izšla pri Mladinski knjigi. “Pripravlja se tudi prevod mojih izbranih kratkih zgodb v italijanski jezik. Obeh prevodov se zelo veselim.”

“Ko pišeš nekakšno osebno pesniško inventuro, ne moreš kar zaobiti stvari, ki so neločljivi del tebe. Skoraj štirideset let dela z mladimi in manj mladimi se naloži v človeka. In za to sem srečen in hvaležen. Za vse trenutke glasbe, pogovorov, ko mi mladi vračajo vero v jutri (čeprav učenci običajno pravijo, da je obratno), hvaležen za krasne ljudi, ki smo se zbrali okoli Tomo's banda in plujemo po svojih glasbenih kurzih, daleč od tega, da bi poskušali biti všečni in popularni. Zanima nas pripovedovanje zgodb, nekakšna kantavtorska, trubadurska, cantastorie manira. Čeprav so moji dnevi zelo polni, pisanje, poučevanje, v zadnjih časih tudi špili, vseeno vem, da delam koristne stvari, morda še najbolj tam, kjer jih je težko videti. Še posebno v današnjem svetu, ki ga že vsaj četrt stoletja naslavljam svet 'aparence', torej videza,” odgovarja Pegan. Ustvarjalec dokončuje tudi zbirko kratkih zgodb. “Napisanih jih imam enajst, letos sem napisal dve. Še ena me nekje čaka, potem bo zbirka dokončana. Bom povedal, ko jo srečam in zapišem. Naslov zbirke pa lahko že izdam, imenovala se bo Zelena zavesa.” •