Zmaga in začetek novih bojev
Janez Janša je danes vsekakor doživel poraz. Še bolj kot SDS, ki ima stabilno volilno bazo, pa sta katastrofalni dve leti škodili njegovim koalicijskim sopotnikom. Zdravko Počivalšek je kljub solidnemu poskusu prikrivanja svojega izvora in zgodovine odšel v politično zgodovino. Trik se je ponesrečil tudi Aleksandri Pivec. Desusa, ki je bil tradicionalni jeziček na tehtnici za sestavo vlad, prav tako najbrž ne bomo več videli na strankarskem prizorišču. In čeprav NSi kljub aferi Podgoršek ni bistveno poslabšala svojega rezultata, se tudi ni odlepila od svojih standardnih sedmih odstotkov.
Glede na sestavo mandatov in na globok prepad, ki je v zadnjih dveh letih zazeval med levim in desnim polom, si tega, da bi v tem mandatu nastala še ena vlada pod vodstvom Janeza Janše, sploh ni mogoče predstavljati. Tudi, če pade še kakšna puška v koruzo. “S to puško v koruzi ste, oprostite, 'dosadni',” je Marjan Šarec zabrusil Janši na zadnjem predvolilnem soočenju. In ima seveda prav. Po drugi strani pa je po današnji zmagi leve sredine, ki je dokaz, da je prebivalcem te države še mar za spoštovanje, dialog in temeljno dostojnost, največje vprašanje prav, koliko trdna bo petnajsta vlada Republike Slovenije.
Kako dobro bo Robert Golob odigral vlogo največjega relativnega zmagovalca volitev v samostojni Sloveniji? Ni politični novinec, ampak je kljub temu začetnik v visoki politiki.
Kako dobro bo Robert Golob odigral vlogo največjega relativnega zmagovalca volitev v samostojni Sloveniji? Ni politični novinec, ampak je kljub temu začetnik v visoki politiki. Nosi poln in težak nahrbtnik pričakovanj, ki so posledica današnje volilne evforije ter dejstva, da je do določene mere danes nezaupnico dobil celotni dosedanji politični razred, pot v naslednjih mesecih pa vodi navkreber: v obdobje evropske in globalne krize, ki jo bo Slovenija morala preživeti z oslabljenimi javnimi financami. Golob se, sodeč po njegovih današnjih odzivih, tega zaveda. In se je že v svojem prvem odzivu obrnil od sebe navzven: k sodelavcem, k civilni družbi, o kateri je govoril skoraj ganjeno. Z visokimi pričakovanji, pravi Golob, prihaja velika odgovornost. Prihaja pa tudi koalicija. Bo veliki SD znal odigrati vlogo drugouvrščenega ali se bo že danes začel prepir za ministrska mesta? Bo Luka Mesec uresničil obljubo o tem, da tokrat v vlado odhaja drugačna, zrelejša Levica?
Idealno bi bilo, če Slovenija dobi stabilno in močno vlado. In predvsem: bilo bi lepo, če bi uspeli maj preživeti brez kričanja o ukradenih volitvah in ruskemu vmešavanju in brez pritlehnega pretiravanja, ki bo netilo spore. Bilo bi lepo, a najbrž ne bo.
Preberite še
Koprska naložba za prihodnost
Med porokami, vojnimi grozotami in podajanjem rok