Koprska naložba za prihodnost

Tekme za svetovni pokal so povsod poseben dogodek. V Kopru niso pogoste, so pa zadnja leta redne. Ob majski gimnastični, ki pa ni postala posebej prepoznavna in po nekaj izvedbah tudi zapušča dvorano Bonifika, je največji športni dogodek v Kopru in na Primorskem sploh septembrska tekma za svetovni pokal v težavnostnem športnem plezanju. Minuli konec tedna so vrhunski športni plezalci iz 29 držav v težavnosti spet navduševali tisoče, zbranih pod steno na Bonifiki, in še veliko številnejše občinstvo ped malimi zasloni v dveh večerih neposrednih prenosov nacionalne televizije.

Planinska zveza Slovenije je kot nosilec licence za tekmo svetovnega pokala v težavnosti pred štirimi leti dogodek preselila v Koper, kar se je izkazalo za dodano vrednost. Niz športnih objektov je namreč na Bonifiki zaokrožila plezalna stena po sodobnih tekmovalnih zahtevah, ki skupaj z ostalo infrastrukturo, organizacijskim ustrojem in poletnimi čari predstavlja najvišje standarde. To ne nazadnje potrjujejo tudi ocene tekmovalcev in mednarodnih supervizorjev, ki za koprsko tekmo ne skoparijo ne s pohvalami ne z najvišjimi ocenami med primerljivimi tekmovanji na isti ravni. Koprska tekma. ena od šestih v sezoni svetovnega pokala, po vseh kazalcih sodi ob bok tekmama v Chamonixu in Innsbrucku.

V Sloveniji resda ne bo nikoli 400 sodobnih plezalnih sten, kot jih premorejo samo v Tokiu, toda 25.000 Slovencev, ki se aktivno ukvarja s športnim plezanjem, je baza za nadaljnji razvoj športa.

S svetovnim pokalom pri nas se je vse začelo pred 29 leti v Kranju, a je z leti tudi tamkajšnji dvoranski objekt prerasel čas. Zdaj elita v športu, ki nenehno raste, že četrto leto prihaja v Koper, ki bo gostitelj tekme za svetovni pokal vsaj še prihodnja tri leta. Pravzaprav se je tekma vrnila h koreninam, saj se je na Koprskem z resnim športnim plezanjem pri nas tudi začelo. Prvo tekmovanje je bilo namreč daljnega leta 1988 v Ospu, še na naravni steni. Nadaljnji razvoj je bil skokovit, tudi prek domačih zmag Martine Čufar, Janje Vidmar (2), Mine Markovič (4) do današnje kraljice plezalnih sten po vsem svetu Janje Garnbret (5). V veliki meri prav zaradi nje in njenih športnih podvigov pri nas rasejo novi plezalni objekti in njihovi uporabniki hitreje, kot bi sicer. V Sloveniji resda ne bo nikoli 400 sodobnih plezalnih sten, kot jih premorejo samo v Tokiu, toda 25.000 Slovencev, ki se aktivno ukvarjajo s športnim plezanjem v približno 20 večjih centrih in še po dvoranah so baza za nadaljnji razvoj športa, ki se tudi brez žoge uvršča med popularnejše športne panoge v državi. Štiri slovenske finalistke na sobotnem spektaklu pred tako številnim avditorijem pa potrjujejo, da slovensko tekmovalno športno plezanje vendarle ni samo ena in edina Janja Garnbret. Kar je tudi naložba za prihodnost.