Vzeli so jim vse, še dostojanstvo

V deželi z visoko gospodarsko rastjo, ki si pravi, da je socialna, ljudje živijo na hodnikih socialnovarstvenih zavodov. Tja jih pošiljajo sodišča, potem ko jim odvzamejo opravilno sposobnost. Ta sodišča vedo, da so varovani oddelki za osebe z zelo posebnimi potrebami prepolni, da so vse dvoposteljne sobe že zdavnaj spremenili v triposteljne in da stanovalci bivajo v pomožnih prostorih in jedilnicah. A kaj, ko zakonodaja preprečuje, da bi sodišča te okoliščine lahko upoštevala in ljudi pošilja v razmere, kjer so jim kršene osnovne pravice. Posameznikom, ki jim je bilo odvzeto že vse in ki so potisnjeni na rob družbe, sistem ne nameni niti omare, v katero bi spravili svoje perilo, niti dostojanstva, da spijo za vrati svoje sobe.

To se dogaja danes v Sloveniji. In dokler se bo dogajalo, si Slovenija ne zasluži imena država, kaj šele socialna država.

Posameznikom, ki jim je bilo odvzeto že vse, sistem ne nameni niti omare, v katero bi spravili svoje perilo, niti dostojanstva, da spijo za vrati svoje sobe.

Postopek neprostovoljne nastanitve v varovane oddelke za osebe z motnjami v duševnem zdravju je uvedel zakon pred desetimi leti. Že kmalu zatem so začela prihajati tudi opozorila, da so zaradi teh ukrepov razmere na varovanih oddelkih iz dneva v dan in iz leta v leto slabše. Nekdo je osem mesecev bival v kotu hodnika, ker zanj ni bilo prostora drugje. Nekdo je v navalu jeze razbil vrata, pohištvo, televizijo. V enem od zavodov so najeli celo varnostno službo, da jim je pomagala preprečiti še hujše incidente.

Usode ljudi, moških in žensk, mladih in starih, dementnih in agresivnih, ki bivajo drug ob drugem, pa so le eno poglavje žalostne zgodbe. Na drugi strani so zaposleni. Premalo jih je, da bi bili kos prenatrpanim oddelkom, preslabo so plačani, nimajo tipke, s katero bi lahko poklicali na pomoč, ko jo potrebujejo, nikogar ne zanima, zakaj odhajajo na dolgotrajne bolniške.

Vse to zato, ker stroka in politika ne znata ali ne zmoreta urediti sistema, ki že dolgo kliče po spremembah. Po več letih opozoril, da so razmere na varovanih oddelkih nesprejemljive, so naposled le sestavili medresorsko skupino, ki je ugotovila, da razmere res niso najboljše in da bi za razbremenitev prepolnih oddelkov potrebovali 600.000 evrov. Za uspešno socialno državo to res ne bi smel biti problem.