Vladni dan ena

Ne toliko ob današnjem nastopu nove, kot ob slovesu dosedanje vlade, je primerno reči “končno”. Oblast, ki je dve leti vsem na očem preizkušala, kako nizko lahko raven javnega delovanja še gre, gre v preteklost in prav je tako. A na tem mestu se velja nehati ukvarjati z njo in pogled uperiti v ekipo, ki od danes vodi državo.

Nova vladna koalicija državo prevzema v težkem obdobju, saj so se posledice vojne v Ukrajini, na katero svet še ni našel učinkovitega odgovora, začele kazati v polnem obsegu in postajajo nova normalnost. Dragi energenti, drage osnovne življenjske potrebščine, visoki stroški življenja, denar izgublja vrednost hitreje kot kdajkoli v zadnjih dvajsetih letih. Inflacijo, kakršno smo imeli maja letos, smo imeli nazadnje leta 2002, pred vstopom v Evropsko unijo in prevzemom evra.

Ob nastopu nove vlade ni razlogov za vnaprejšnji dvom v sposobnost katerega koli od novih ministrov oziroma ministric, počakati bo treba na prve poteze.

Od nove vlade bo javnost terjala hitre ukrepe, ki bodo morali biti vrh tega učinkoviti. Ne bo zadostovalo, da novi oblastniki ne bodo mračnjaški avtoritarci, kakršne smo morali prenašati doslej, pokazati bodo morali okretnost in inovativnost pri spopadanju s krizami, ki jih/nas čakajo.

Ob nastopu ni razlogov za vnaprejšnji dvom v sposobnost katerega koli od novih ministrov oziroma ministric, počakati bo treba na prve poteze. Kakšno dvignjeno obrv je sicer že povzročilo kadrovanje, saj je marsikateri od novih ministrov v svoj kabinet vzel politične sopotnike, ki jim sreča na volitvah ni bila naklonjena. Nameščanje v javno upravo tistih, ki drugje ne najdejo službe, ni ravno nekaj, kar bi veljalo pozdraviti. A kadrovanje na zaupanje je del politične igre in vzeti ga moramo kot danost.

Še kakšno obrv več je dvignila napoved o dodatnih davkih na premoženje. Kombinacija vse višjih življenjskih stroškov ob hkratnem dodatnem obdavčevanju državljanov in podjetij je kar dober recept za politično katastrofo, ne pa za dva mandata, kolikor si jih koalicija želi preživeti na oblasti. Reakcija javnosti bi bila lahko pogojno drugačna, če bo zelo jasno, kaj je bilo z na novo pobranim denarjem opravljeno. Če bo, denimo, minilo leto, ne da bi se v medijih pojavila lestvica najbolje plačanih zunanjih svetovalcev nove vlade, bodo pa v tem času opravljeni ključni koraki za gradnjo tisočev novih stanovanj, ki so nam jih napovedovali. V tem primeru bi vsi na novo odkriti “bogataši” morda celo pogoltnili, da se jim jemlje iz žepov, saj bi videli, da nek napredek vendarle je. Glede na prislovično neučinkovitost javnih služb v Sloveniji obstajajo razlogi za dvom, da bo tako - a pustimo se presenetiti.