Škofije kot politično bojišče

Na Škofijah so argumenti na obeh bregovih, torej pri zagovornikih energetske sanacije stare šole in privržencih zamisli o novogradnji na drugi lokaciji, tehtni in vredni razmisleka. Razumeti gre obe strani. Koprska občina je z obnovo in energetsko sanacijo 13 šol v preteklih letih dokazala, da so takšne naložbe smiselne tako s tehničnega kot finančnega vidika. Še zlasti, ker jim pri tem z dobrodošlo finančno injekcijo pomaga tudi država. Na drugi strani pa ne gre prezreti niti upravičenih pričakovanj staršev na Škofijah, ki težave z odsluženo montažno šolo iz leta 1977 spremljajo že preveč časa in jim potrpljenje naglo pojenjuje. Seznam pomanjkljivosti v odsluženem objektu je že tako dolg, da jim ne gre zameriti, da jih zagotovila koprskega župana Borisa Popoviča, da bo obnovljena šola kot nova, ne prepričajo.

V takšno razmišljanje jih med drugim žene po njihovem prepričanju mačehovski odnos do kraja, saj se jim je v spomin vtisnila obljuba, ki jo je župan snedel kmalu po volitvah leta 2011. Ker vsak glas šteje, jih je takrat pritegnil z napovedjo, da bo v prihodnjem mandatu poskrbel za nov vrtec in novo šolo. Občina je vrtec zgradila, a je problematiko šole pometla pod preprogo. Nezadovoljstvo zaradi občinskega zatišja pri uresničitvi tega projekta in vsakoletno krpanje težav zaradi vlage, gnijočih sten, zamakanja strehe in še marsičesa je doseglo vrelišče na številnih zborih krajanov. Sporočilo, ki so ga Škofjoti namenili občinski oblasti, je bilo kratko in jedrnato: “Zahtevamo novo šolo. Tisto, ki ste nam jo obljubili, gospod župan.”

Sporočilo Škofjotov občinski oblasti, je bilo kratko in jedrnato: “Zahtevamo novo šolo. Tisto, ki ste nam jo obljubili.”

Popovič je njihove prošnje prevečkrat preslišal, občina se je medtem lotila številnih drugih naložb, vmes je brez soglasja tamkajšnje KS na dražbo nepremičnin redno uvrščala zanje zelo pomembne parcele, kasneje se je zgodil še zaplet z begunci, pa z vaško hišo in z baliniščem. Napetost je dosegla vrelišče s političnim in osebnim obračunavanjem med Popovičem in predsednikom sveta KS Edmondom Gašparjem. Je županova nejevolja povezana z dejstvom, da je to edini predsednik KS v občini, pri katerem ni samoumevno, da bodo vse njegove zamisli sprejete z odobravanjem? Ali gre le za trk dveh nepopustljivih osebnosti, zaradi česar utegnejo kratki konec potegniti vsi ostali?