Preveč podatkov, premalo znanja
Po objavi podatkov mednarodne raziskave PISA bo še nekaj časa trajalo, da bodo strokovnjaki s področja izobraževanja analizirali rezultate ter skušali ugotoviti, kaj je povzročilo zdrs. Prav veliko časa za razmišljanje sicer ni, saj so podatki, da naš izobraževalni sistem ne zmore več učinkovito nagovarjati učencev in dijakov, več kot jasni.
Vsako odlašanje s spremembami bo najbolj škodilo prav mladim, ki bodo še prehitro stopi na trg dela, aktivnega državljanstva, ustvarjanja svoje družine in vsega ostalega, kar prinese odraslo življenje. In na to pot bodo stopili kot odrasli, ki ne znajo izračunati kreditnih tveganj, svojega delovanja prilagoditi varovanju okolja ali pa morda razumeti navodil za uporabo katere od naprav. Država, izobraževalni sistem, učitelji in na sploh odrasli jim spremembe dolgujemo, da bi jim zagotovili uspešno in zadovoljno odraslost.
Država, izobraževalni sistem, učitelji in na sploh odrasli spremembe mladim dolgujemo, da bi jim zagotovili uspešno in zadovoljno odraslost.
Laična javnost, torej tisti, ki se na šolstvo ne spoznamo, bo razloge za poslabšanje pismenosti - matematične, bralne in naravoslovne - verjetno našla hitreje kot stroka. Najbolj enostavno bo okriviti mlade, ki da nimajo več delovnih navad in se ne znajo motivirati za učenje. Nekaj resnice je verjetno v tem, da je raziskava, katere rezultati so bili predstavljeni včeraj, potekala spomladi leta 2022, ko so se učenci po skoraj dveh letih izobraževanja na domu šele dobro vrnili v šole.
Premisleke, ki gredo v smer, da je izobraževanje finančno in kadrovsko podhranjeno, pa so že odprli tudi strokovnjaki s področja šolstva. Prav tako razmišljanja, da naš šolski sistem preveč temelji na veliki, celo vedno večji količini podatkov, premalo pa na tem, kako podatke uporabiti v vsakdanjem življenju.
Ker smo skupnost, ki se rada pohvali, da je izobraževanje pri nas dostopno vsem pod enakimi pogoji, nas mora skrbeti tudi podatek, da ima uspešnost 15-letnikov na testih precej opraviti s socialnim poreklom in ekonomskim položajem njihovih družin.
Iskanje rešitev, ki bi negativne trende obrnile navzgor, gotovo ni enostavna naloga. Prenova učnih načrtov in katalogov znanj so njen pomembni, ne pa edini del, ki ga napoveduje ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Kleč je seveda v tem, da lahko prenova stvari tudi poslabša, kajti šele na terenu bo videti, kako so spremembe “prijele”. Vseeno se jih ne gre bati, saj je izkušenj doma in v tujini - gotovo pri tistih, ki so na PISI in v drugih mednarodnih raziskavah najboljši - veliko.
Predpogoj za karkoli pa je to, da izobraževanje postane absolutna razvojna prioriteta te države.