Postojnski zaklad

V trikotniku postojn-skega turizma, ki ga sestavljajo Predjamski grad, Notranjski muzej in Postojnska jama, je samo slednja brez razvojnih problemov.

Predjamski grad čaka na ponovni razpis za novega najemnika in ostaja zaprt za svojim obzidjem. Predjama pa je še vedno vas mnogih neizkoriščenih priložnosti. Ko bo problem upravljalca gradu rešen, bo vas sicer gotovo zaživela. V to smo lahko prepričani zaradi vztrajnosti in pridnosti Podgorcev na eni strani ter zavzetostjo družbe Postojnska jama in občine za turistični razvoj na drugi strani. Predjama je nedvomno kraj z lepo turistično prihodnostjo. Čeprav je ministrstvo tik pred odhodom prejšnje vlade za več mesecev povsem ustavilo vsakršno načrtovanje prihodnosti Predjamskega gradu in vasi Predjama, lahko upamo, da ne bo več dolgo tako.

Da bodo grad dobro promovirali samo v tesni povezavi z Jamo, kažejo že dosedanje izkušnje. Še bolj to velja za Notranjski muzej, tretjo konico postojnskega trikotnika. Muzej je, tako kot Predjama, zgodba mnogih izgubljenih priložnosti. Čeprav je po desetletjih končno dobil nove prostore, ostaja velika večina njegovih dragocenosti v depojih. Delo, ki so ga v desetletjih ustvarili zaposleni, je še vedno skrito očem javnosti.

Notranjski muzej bi se moral po tujih zgledih tesno povezati z nosilcem postojnskega turizma, Jamo. Energijo, ki se izgublja v lokalnih političnih igricah, bi zato veljalo usmeriti v iskanje odgovora na ključno vprašanje: kako v muzej pripeljati več turistov. Če se ozremo po svetu, lahko hitro ugotovimo, kaj storiti: obiskovalec Jame bi se moral med kapniki navdušiti tudi za ogled gradu in muzeja. V gradu pa bi turista morali prepričati, da “mora” videti tudi predjamski zaklad v muzeju. Skratka, Notranjski muzej bi moral postati Evropski muzej krasa.

Predjamski zaklad niso namreč samo zlate posode, ampak tudi turisti.