Postojnski simčič

Tudi Postojna je dobila svojega simčiča. Pa ne tistega, ki tako lepo piše, ali tistega, ki dela tako dobro vino, ampak tistega, ki dela kariero s ponarejenim spričevalom.

Morebiti bo kdo rekel, da pišemo o zadevi, s katero bi se moralo ukvarjati najprej sodišče in bi mediji morali počakati na razsodbo. Načeloma res. A problem je, da bodo sodišča zadevo mlela še mesece ali celo leta. Ali mora v tem času javnost ostati brez informacij?

Drugi, pomembnejši argument, da pišemo o tem, pa je funkcija, ki jo opravlja ravnateljica vrtca Ksenija Korče. Gre za vzgojo otrok. Mar bodo taki ljudje vzgajali naše otroke, je rekla postojnska podžupanja?

In nenazadnje, gre tudi za naš denar. Za denar davkoplačevalcev. Zaradi ugotavljanja pristnosti ponarejenega dokumenta in razreševanja novoimenovane direktorice bosta občina in država izgubili kar nekaj tisočakov. V času zategovanja pasu.

Zelo pomenljiva pa je reakcija poslanca in ravnateljice. Ko se izve, odločno zanikata in pripovedujeta nove in nove podrobnosti, ki kažejo, da dejanje ni sprevržno. Hkrati obtožita medije in/ali kolege, ki da podtikajo laži iz nevoščljivosti. Ko novinarji tudi dodatno laganje razkrijejo, pa se obtožena skrijeta v zasebnost in ne odgovarjata več na telefonske klice. Odstopita pa ne.

Zdi se, da ponarejanje spričeval v naši deželi ni tako redko, kot bi mislili. Spomnimo se na mnoge sume na spričevala, ki so jih nekaterim vplivnim ljudem izdajali v državah bivše Juge. Imel sem sošolca, ki ni naredil tretjega letnika gimnazije, in zato obesil šolo na klin. Kmalu po maturi se je oglasil pri sošolcu in ga prosil, če mu posodi svoje maturitetno spričevalo. Ta mu ga ni hotel dati, ker mu je bila stvar sumljiva. Smejal sem se mu.

A že nekaj let zatem slišim, da je fakulteto naredil v Ukrajini in jo nostrificiral v Mariboru. V Kranju je nato magistriral in nazadnje pri nekdanjem rektorju primorske univerze doktoriral.