Portorož ima kolesarske poti. Skoraj.

Tik pred začetkom turistične sezone se je najbolj kolesarska občina v Sloveniji - tako bi lahko piransko občino poimenovali glede na število kolesarjev, ki se vsakodnevno pretakajo po njenem prometnem ožilju - lotila urejanja kolesarske infrastrukture. No, urejanje je morda nekoliko premočna beseda. Primernejši izraz bi bil kar “barvanje asfalta”. Že tako ozko cesto med Portorožem in Lucijo so namreč le na novo označili in prebarvali s kričeče rdečo in belo barvo. Da bo dobro vidno, jasno. Po dolgih letih se občina sicer res lahko pohvali z označenimi kolesarskimi pasovi, a vožnja po teh, zlasti ob kolonah avtomobilov in avtobusov, je pogosto vse prej kot prijetna. Če smo iskreni - tudi nevarna.

Na ozkih cestiščih se ogledala avtomobilov in krmila koles skoraj dotikajo. Še posebej tvegano je za starejše, za otroke in za manj spretne kolesarje - denimo za družine, ki se ob koncih tedna odpravijo na panoramsko vožnjo, za njimi pa kot račke v vrsti prikolesarijo najmlajši. Ne gre pozabiti niti na obiskovalce, ki jih zamakne pogled na morje ali druge lepote Portoroža. Pozornost na cesto v takšnem okolju hitro popusti.

Sicer pa je projekt tudi političen signal - čas lokalnih volitev se bliža, in vtis, da se v občini dela, je z relativno majhnim vložkom že ustvarjen.

Odločitev o vzpostavitvi kolesarskih poti je seveda pravilna in potrebna. A trenutna rešitev je le začasna. Upamo lahko, da tokrat barva na asfaltu ne bo le kozmetična poteza iz predala neuresničenih projektov, temveč uvod v celovito preureditev prometa: v urejene, varne kolesarske poti in - že dolgo nujno - portoroško garažno hišo, ki bi omogočila odstranitev parkirišč z obalne ceste in sprostila prostor za boljše rešitve. Na občini trdijo, da si tudi sami želijo takšne (pre)ureditve. Ostaja vprašanje, ali bodo res stopili korak dlje. Sicer pa je projekt (z vsem spoštovanjem do barvne sheme) tudi političen signal - čas lokalnih volitev se bliža, in vtis, da se v občini dela, je z relativno majhnim vložkom že ustvarjen.

Medtem ko v piranski občini zarisujejo in barvajo, so v Kopru obudili Popovičev megalomanski projekt dvigala na Markovec, tokrat v bolj funkcionalni različici. Občinski svet ga je na zadnji seji le za las podprl. Če in ko bo izveden, bo mestno jedro končno vertikalno povezano z Markovcem; po vzoru evropskih mest, ki že desetletja uporabljajo žičnice ali podobne rešitve za premagovanje zahtevne topografije. Vendar pa ostaja ključno vprašanje: bodo občani te infrastrukturne pridobitve znali uporabljati trajnostno? Dvigalo na Markovec je lahko alternativa avtomobilom - za pot v službo, šolo ali po opravkih. A infrastruktura sama - bodisi dvigalo bodisi varne in urejene kolesarske poti - ne pomeni nič, če je ne znamo uporabljati z mislijo na prihodnost.