Peskovnik, ki se imenuje Zemlja

Smo srečna generacija. Menda v Evropi še nikoli v zgodovini ni bilo tako dolgega obdobja miru, kot ga uživamo zdaj. Bližamo se 80. obletnici konca druge svetovne vojne in prav toliko časa v Evropi traja tudi doba miru. Dobro, drugače je bilo na Balkanu in je zdaj v Ukrajini, ampak to sta robova, ki ju jedrna Evropa nikoli ni razumela in ju ponotranjila. Ponotranjila, kar preveč ponotranjila pa je Evropa v svojih državljanih občutek, da je mir dano dejstvo, ki ga nihče ne more skaliti. Priprave ljudi na možnost vojne se zato zdaj zdijo histerija, pretiravanje in strašenje. Upajmo, da to drži.

Pozivi k temu, da se morajo evropske države varnostno okrepiti, njihovi državljani pa se začeti zavedati, da so vsaj za svojo varnost in varnost svojega premoženja odgovorni tudi sami, pa gotovo niso pretirani. Že naravne nesreče, ki so zaradi podnebnih sprememb v Evropi vedno pogostejše, terjajo večjo pripravljenost ljudi, da se znajo zaščititi in po potrebi rešiti, ne pa s svojo nevednostjo povzročati še večjo škodo in dodatno obremenjevati sistem zaščite in reševanja.

Gotovo je Zemlja za nekatere globalne odločevalce le peskovnik, v katerem s težko mehanizacijo zidajo svoje trdnjave. Tiste, ki si ta peskovnik slučajno delimo z njimi, pa je vendarle treba opremiti vsaj z lopatko.

Negotove razmere v svetu in nepredvidljiva soseščina pa hočeš - nočeš odpirata tudi razmisleke, kako se pripraviti na slabe scenarije. Dejstvo je, da je Rusija vojaška in jedrska velesila z radikalnim političnim vodstvom, ki na življenje posameznika gleda le kot na sredstvo za doseganje političnih ciljev. Zahodno od evropske celine se krepi verjetnost, da bo na oblast spet prišel Donald Trump, z njim pa bi se spremenil odnos ZDA do vojne v Ukrajini. Američani se že nekaj časa sprašujejo o smiselnosti vojaške pomoči tej državi in če se spomnimo, kako se je v prvem Trumpovem mandatu končala prisotnost zaveznikov v Afganistanu, si lažje predstavljamo tudi možne posledice takšne odločitve. Le da bi imela Rusija v tem primeru odprto pot v baltske države in države na vzhodu Evrope. In pozor, nova nevarna podrobnost v tej evropski godlji je, da skrajneži v Romuniji in na Madžarskem, torej v dveh državah EU, že omenjajo ozemeljske zahteve do Ukrajine.

Morda gre za del načrta, planirano šibitev Evrope, tlakovanje poti, da bi se vojna zgodila in vojaška industrija služila … Kakor koli, stvari postajajo vroče tudi za Evropo, s tem je treba računati in se preventivno pripraviti. Gotovo je Zemlja za nekatere globalne odločevalce le peskovnik, v katerem s težko mehanizacijo zidajo svoje trdnjave. Tiste, ki si ta peskovnik slučajno delimo z njimi, pa je vendarle treba opremiti vsaj z lopatko.