(Ne)materinstvo mora ostati odločitev

Mama je ena sama ... O, hvala bogu, da je tako!” se je z nezgrešljivo ironijo nekomu nekoč pridušala Jolka Milič (1926-2021), prevajalka nabritega jezika in ena najduhovitejših Sežank, ki je bila tudi sama mama in obenem svojevrstna literarna mama mnogim pesnicam in pesnikom ter drugim literarnim ustvarjalcem. Čeprav je bila, kakor bi danes rekli, iz “druge generacije”, je podpirala tudi LGBT umetnice in umetnike. Mimogrede, tudi družine, v katerih otroci rastejo ob dveh mamah ali očetih. Da je le ljubezen!

A vrnimo se k mamam. Materinski dan smo pri nas, kakor marsikaj, kar se je hitro izpraznilo prave vsebine, uvozili iz ZDA, zato so ga najbolj odprtih rok sprejeli trgovci. Le kdo se bo branil priložnosti, da bi, ko že skoraj zbledi spomin na mednarodni dan žensk, znova prodal šopek rož, bonboniero ali celo kaj vrednejšega. A razlika med dnevom žena in materinskim dnevom ni nepomembna. In velja se je spomniti vsaj tolikokrat kot dejstva, da so vse pravice, ki jih imamo danes - od pravice do upravljanja s svojim telesom (tudi pravice do splava), volilne pravice vse do bojda najbolj samoumevne pravice do plačanega dela - priborjene in nikakor ne pridobljene ali podarjene za vselej.

Sočasno, ko v Palestini Izraelci kak dan ubijejo na stotine otrok, v Sloveniji mladi ob ceni stanovanj in najemnin spoznavajo, da ne bo nikoli “štalce”, v katero bi naselili še “kravco”.

Po drugi strani pa je marsikdo še prepričan, da smo ženske za vlogo mater rojene. Še več, kakor smo videli v zadnjih letih, je v delu družbe ponovno na pohodu retorika, ki žensko vidi znova predvsem za štedilnikom ali likalnikom, kot gospodinjo in hišno upravnico za nedoločen čas brez plačila. Ne nazadnje nam iz sosednje Italije Giorgia Meloni s položaja prve premierke prigovarja, da se ženska najbolj uresniči v svoji družini in v vlogi matere. Tudi zato na nedavnem sanremskem festivalu nismo preslišali komičarke Geppi Cucciari, ki je voditelju Carlu Conteju dejala: “Si uspešen TV-voditelj s tridesetletno kariero, a si predvsem oče.” Predvsem oče?! A ni vloga matere ženskam vedno pripisana kot nekaj najpomembnejšega, samoumevnega? Pa ni tako! To bi že morali vedeti. In sprejeti.

Materinstvo je odgovornost, česar ti v romantičnih komedijah ne povedo. A obenem je in mora ostati odločitev, ki ni nič bolj in nič manj odgovorna ter nič manj in nič bolj sebična od odločitve za življenje brez otrok. In v luči sobotnega shoda za “življenje” je še toliko pomembneje govoriti o razmerah, v katere se otroci danes rojevajo. Sočasno, ko v Palestini Izraelci kak dan ubijejo na stotine otrok, v Sloveniji mladi ob ceni stanovanj in najemnin spoznavajo, da ne bo nikoli “štalce”, v katero bi potlej naselili še “kravco”. Zato v bodoče predlagamo več shodov za svet, v katerem bi si želeli živeti - z otroki ali brez. Za življenje v zdravi, prijazni in pravični družbi, v kateri bodo vsa življenja enakovredna in ne bo nihče pred bedo bežal na Mars.