Nekoč najšibkejši, zdaj zlati kralj iger
Včasih se mi zazdi, da so se igre začele včeraj, spet v drugem trenutku, kot da trajajo že mesec dni. Že po tradiciji se slovenski nastopi temeljito redčijo v drugi polovici iger, medtem ko jih je v prvem tednu obilo, kar preveč.
Kdo so slovenski junaki, je jasno. Dobitniki odličij. In nič drugače ni niti v drugih ekipah, tudi najbolj številnih, kjer medalje štejejo v desetinah.
Italijani bodo nedvomno lahko zelo zadovoljni zapustili domača tekmovališča, saj se po številu odličij trdno držijo odra za zmagovalce. Ko država gosti igre, se nanje temeljito pripravi tudi na športnem področju, kajti doma se vsi želijo izkazati in dokazati. Vseeno pa preseneča, da gre azzurrom tako po maslu, kajti pritisk uspeha večkrat opravi svoje. Glede Italijanov imam svojo teorijo. V deželi, kjer se ves božji dan na vseh medijskih platformah govori o nogometu, kdo je kje naredil kakšno napako, kdo bo okrepil koga, komu se trese trenerski stolček in tako dalje, praktično vse do iger ni tako izrazitega medijskega pritiska, kot se to dogaja v bolj smučarskih deželah. Vseeno pa kapo dol, da so domače igre še marsikoga, ki doslej ni bil v krogu favoritov, navdahnile do prepričljivih nastopov in dosežkov.
A glavni heroj Milana - Cortine ne bo domačin. Ni težko ugotoviti, od kod je doma. Iz dežele, ki je izumila velik del zimskih športov, tudi smučarski tek. Razvoj tekaških smuči se je začel po letu 1870, ko so v Lillehammerju ustanovili smučarski klub. Tek je bil že na prvih ZOI leta 1924, ko sta v tej disciplini nastopila prva Slovenca, tedaj predstavnika Kraljevine SHS.
Kralj iger je Johannes Høsflot Klaæbo. Že pred osmimi leti je bil v Južni Koreji s tremi zlatimi medaljami številka ena. 29-letni Norvežan je s 15 naslovi rekorder po številu naslovov svetovnega prvaka, to zimo je osvojil osem posamičnih tekem svetovnega pokala, tudi na olimpijskih prizoriščih na novoletni turneji. Na progi v Teseru je imel na voljo šest zlatih medalj, s petimi osvojenimi (na sporedu ima še kraljevsko preizkušnjo na 50 km) je svoj izkupiček povečal na deset in postal absolutni rekorder po številu osvojenih zlatih odličij na zimskih olimpijskih igrah. Američani so ga posrečeno označili kar za Usaina Bolta na smučeh.
V najstniških letih je bil za glavo manjši od ostalih vrstnikov in telesno šibkejši. Ker ga je to zelo jezilo, je še toliko več treniral in izpopolnjeval svojo tekaško tehniko.Neutrudno je izboljševal ravnotežje in koordinacijo, pravijo, da na igriv način. To se mu je obrestovalo v sezoni 2013/2014, ko je dosegel prve zmage na nacionalnih mladinskih tekmovanjih, pa tudi v svetovnem pokalu ni dolgo čakal na prve stopničke.
Še en dokaz, da do uspeha ni bližnjic. In da je to zgodba, vredna filmske upodobitve.
