Naša mala logika ali tista pelud

Pelud, trstičje, plevel, skratka tisto šavje ob Jernejevem kanalu je te dni ustavilo izkopavanje in odlaganje mulja iz kanala. Uradno se nadloga imenuje morsko metličje in je zaščitena rastlina, ki se že nekaj mesecev, nebodijetreba, plete pod nogami gradbenih delavcev in jim dela same nevšečnosti. Je že res, da so ob podpisu pogodbe z Okoljem Piran, ki je nosilec naložbe v Jernejevem kanalu, gradbeniki vedeli, da v Krajinskem parku Sečoveljske soline biva tudi nekaj zelenega in zaščitenega z Naturo 2000. Vedeli so, da po zakonu o ohranjanju narave pravno osebo, ki namerno, brez opravičljivega razloga uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst, lahko doleti kazen od 10.000 do 50.000 evrov. Vedeli so, da je gradnja privezov pod lupo naravovarstvenikov, ki so podrejeni neposredno državi, torej ministrstvu za naravne vire in prostor, in črko, ki jo piše zakonodaja, uveljavljajo tudi na terenu. In vendar jim je spodrsnilo, koprskim gradbincem Adriaing, čeprav smo upali, da jim ne bo. Kajti resna gradbena podjetja poznajo in upoštevajo zakonodajo, še zlasti, ko se potegujejo za posel, vreden tri milijone evrov.

Če morskega metličja ne bi bilo, bi lahko delavci izkopani mulj odlagali vsepovprek ob kanalu, kar bi jim bilo veliko ljubše. Sedaj pa morajo paziti, da ne uničijo nečesa tako neznatnega in nepomembnega, kot je rastlina. Kar je nedvomno velik izziv za naš um, saj naravo dojema kot nekaj, kar si podrejamo skladno s človeškimi pravili in ne obratno.

Če morskega metličja ne bi bilo, bi lahko delavci izkopani mulj odlagali vsepovprek ob kanalu, kar bi jim bilo veliko ljubše. Sedaj pa morajo paziti, da ne uničijo nečesa tako neznatnega in nepomembnega, kot je rastlina.

Zaman je gradbenikom kazati fotografije iz sveta, kjer se odločijo, da zaradi gradnje neke stavbe ne bodo podrli drevesa, ampak mu omogočili nadaljnjo rast znotraj arhitekturnega načrta. Stavimo lahko, da družbi Grafist, na primer, še zmeraj ni jasno, zakaj je razžalostila Koprčane, ko je zaradi novogradnje nečesa velikega in betonskega na makadamskem parkirišču pri medicini dela podirala stara drevesa, ki so nam dajala kisik in senco. Seveda bodo posadili druga, a takšnih s košatimi, bohotnimi krošnjami zagotovo ne. S to vztrajno ozkoglednostjo gradbenih lobijev se je težko sprijazniti in izgovori, ki jih ponujajo v obrambo svojim dejanjem, so tragično otročji. Saj bo spet zraslo. A res?

Zaupanje v gradbeni sektor ni prav na visokem mestu. Pri njihovem delu jih lahko vidimo na vsakem koraku in si večkrat z olajšanjem rečemo, da je še dobro, da jih ne gostimo na lastnem dvorišču, kajti izpred oči jih nikoli ne bi smeli izpustili. Bolje za naše trte, oljke in metličje, da si tega ne privoščimo.