Mlinski kamen okoli vratu

Dokler Rupnik pred sodiščem ni spoznan za krivega, uživa vse pravice in dolžnosti škofijskih duhovnikov, so se na vest, da je škof Jurij Bizjak že konec avgusta med škofijske duhovnike sprejel nekdanjega jezuitskega patra in umetnika Marka Ivana Rupnika, odzvali v Škofiji Koper. S tem jasnim stališčem so le poglobili zadrego, nelagodje, neodobravanje precejšnjega dela javnosti, predvsem pa zavedanje, da Cerkev še dolgo ne bo razčistila z zlorabami v svojih vrstah.

Žrtve Marku Ivanu Rupniku očitajo duhovne in spolne zlorabe, ki jih je lahko nad njimi izvajal zaradi tega, ker se je zavedal svoje moči - moči uglednega duhovnega voditelja in cenjenega umetnika. Žrtve so bile odrasle osebe, ki naj bi bile zmanipulirane, dejanja so že zastarala, pa tudi če ne bi, sojenj v takšnih zadevah praviloma ni ali pa je v njih, če ne gre za posilstvo, zelo težko dokazati krivdo.

Argument, ki se ga oprijema škof Jurij Bizjak, je v posmeh žrtvam in pravzaprav povzročitelja spreminja v žrtev. Da bi opravičili sprejetje (inkardinacijo) Marka Ivana Rupnika v Škofijo Koper, so nekateri na dan potegnili evangelijsko priliko o izgubljenem sinu.

Argument, ki se ga oprijema škof Jurij Bizjak, je v posmeh žrtvam in pravzaprav povzročitelja spreminja v žrtev. Da bi opravičili sprejetje (inkardinacijo) Marka Ivana Rupnika v Škofijo Koper, so nekateri na dan potegnili evangelijsko priliko o izgubljenem sinu. Gre za sina, ki se je pokesal, ker je zapravil očetovo premoženje, in usmiljenega očeta, ki je izgubljenega sina spet sprejel odprtih rok.

S to znano priliko in Markom Ivanom Rupnikom je za zdaj malo ali ni nobenih vzporednic. Nismo še slišali, da bi Rupnik stopil pred žrtve in pred katoliško skupnost, ki ji njegova domnevna dejanja moralno zelo škodujejo, se opravičil, obžaloval ali pa vsaj povedal svojo plat zgodbe. Kako je zadevo predelal v sebi, ne vemo, a informacije, ki jih dobivamo od njegovih nekdanjih predstojnikov, bolj kažejo na to, da je pri jezuitih zavračal obljubo pokorščine. Tudi papež Frančišek, ki je odpravil zastaranje domnevnih zlorab in ponovno odprl preiskavo, je opozoril, da je v dosedanjih obravnavah prišlo do pomanjkanje sočutja do žrtev.

Škofija Koper si ni mazala rok s finančnimi škandali, ni se zapletala v neke politične obračune, prek svojih duhovnikov večinoma ustvarja lepo sobivanje v lokalnih okoljih in veliko bolj povezuje kot ločuje ljudi različnih prepričanj. Škoda, da je postal primer Rupnik mlinski kamen okoli njenega vratu. Predvsem pa škoda, da je s primerom Rupnik zamudila priložnost brez oklevanja postaviti se na stran žrtev.