Malvazija kot poslovni model

Več kot polovica primorskih vinogradov je na terasah, ki pomembno določajo tukajšnjo krajino. Veliko teras je zaraslo, a je spodbudno, da jih v zadnjih letih vse več obnavljajo, da vinarji in oljkarji vidijo možnost in priložnost v obdelovanju zemlje.

Trendi v vinskem svetu so naklonjeni manjšim pridelovalcem, ki delujejo sonaravno in stojijo za svojim pridelkom. Naklonjeni so tudi manj znanim vinskim regijam in vinom iz sort, ki niso zelo zveneče. Pri nas niti največji vinarji niso zares veliki. Sonaravna pridelava ni problem, prave vinogradniške plantaže pravzaprav nimamo. Zvedavi iskalci bodo tod imeli kaj najti, da doma za njimi ne bodo znali ponoviti imen sort vinske trte, iz katerih so pili vino: klarnica, pinela, zelen, vitovska, maločrn, istrska belina, pokalca ... Dva, trije, največ nekaj deset vinarjev ima vina iz teh sort. Številne so še, ki jih ni niti za sod. Za vinarje so tradicija in življenje, strast ter stik s predniki in domačo zemljo.

Trendi v vinskem svetu so naklonjeni manjšim pridelovalcem, ki delujejo sonaravno in stojijo za svojim pridelkom, pa tudi manj znanim vinskim regijam in vinom iz sort, ki niso zelo zveneče.

A za razvoj vinogradništva in vinarstva, ki omogoča družinam na vinorodnem primorskem podeželju preživetje in razvoj, so ključne “dominantne” sorte vinske trte. Tudi med njimi so v ospredju domače in udomačene: refošk, ki ga je največ, med belimi je na prvem mestu malvazija, kmalu za njo pa rebula. Okrog slednje so se najtesneje povezali Brici, jo dvignili na piedestal in nanjo naslonili svojo vinsko promocijo. Očitno uspešno: vina iz rebule gredo na vse konce sveta, od vsepovsod so tudi turisti, ki želijo videti, kje rase in kje ji vtisnejo prepoznaven značaj.

Malvaziji, ki je s Pelopeneza šla po vsem Sredozemlju in še na otoke v Atlantiku, so v Istri najlepše postlali. Zgodovinskih zapisov o tem vinu je veliko. Že v Ogleju in potem v Benetkah je dišeča malvazija porodila marsikakšno zgodbo, v Istri ohranila veliko kmetij, slednjič preživela trsno uš in za nekaj časa postala v užitek zgolj domačinom.

Pred četrt stoletja so v Istri vinarji na čelu z Vinakoprom začeli razpravo o potencialih malvazije. Odtlej so bili številni odstrnjeni, napisanih je bilo veliko zgodb, pod njenim okriljem se je za poslovno kariero odločilo kar nekaj vinarjev. O malvaziji ne razmišljajo zgolj romantično. Je v jedru njihovega poslovnega modela, ko širijo nasade, jih zasajajo prav s to sorto. Ne le v Istri, tudi na Krasu, celo v Vipavski dolini in v Brdih.

Jutri in v ponedeljek bo vinom iz malvazije posvečen festival v Portorožu. Bolj kot v spomine naj bo usmerjen v načrte, v možnosti povezovanja, ne le med vinarji, temveč v celotni industriji gostoljubja, v kateri igra malvazija vsaj v Istri pomembnejšo vlogo, kot je morda videti na prvi pogled.