Koprska dilema: drevesa ali pergole

Zrelost družbe in posameznika se merita s spoštovanjem danih zavez. Zgolj drastična sprememba objektivnih okoliščin lahko sproži potrebo po redefiniciji že sklenjenega sporazuma. Brez te spremembe je odstop od dane besede nečastno dejanje, ki ga pogosto spremljajo prav taki motivi.

Tako naša kot svetovna literarna tradicija sta polni situacij, ko pretekli dogovori, sklenjeni z zrelim obrazom in dobro odmerjeno besedo ob vetru koristi, nenadoma izgubijo težo. Praviloma je v teh literarnih prizorih oblast - pravna, dejanska ali moralna - tista, ki izigra sklenjene dogovore, toda neredki so tudi primeri, ko je ona sama izigrana s strani drugih deležnikov. Vse kaže, da je tako tudi ob viharju v kozarcu vode, ki je te dni požel precejšnje zanimanje koprske javnosti.

Če se za nekaj dogovorimo, potem stojimo za tem. Če nekaj izberemo, potem tudi sprejmimo posledice.

V luči lokalnega značaja zadeve zanemarimo s slepo vero v tuje spoštovanje dogovorov tlakovano osebno tragedijo kralja Leara in se poslužimo v domačem literarnem opusu izstopajočega primera - zgodovinskega romana Rokovnjači. Rokovnjači nazorno pokažejo, kako umik iz skupnega reda ni vedno izraz šibkosti ali krivice - lahko je zavesten in egoističen izstop, ki služi samo interesu enega ali nekaj posameznikov. A ko takšen izstop pridobi navidezno legitimnost, začne razkrajati celotno skupnost.

Nečemu podobnemu smo priča ob prenovi Muzejskega trga v koprskem mestnem jedru. Mestna občina Koper je pred prenovo trga pridobila strokovna mnenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Ta so bila jasna: gostinci, katerih terase segajo na javni prostor, se morajo odločiti, ali ohraniti obstoječa drevesa ali postaviti pergole, usklajene s pogoji varuhov kulturne dediščine. Izbrali so pergole. Logično, saj gostov ne zanima zgodovinsko izročilo, ampak senca nad glavo. Občina je kljub vsemu skušala rešiti, kar se rešiti da. V skladu s strokovnim mnenjem arborista bo pet od osmih dreves presadila, tri pa - zaradi prepletanja njihovih korenin s komunalnimi vodi - žal ne bodo preživela.

Zato toliko bolj presenečajo pritožbe enega izmed tamkajšnjih gostincev, ki se sedaj, ko je prenova trga že v polnem teku in je za kakršne koli spremembe prepozno, želi umakniti iz pred meseci sklenjenega dogovora. Okoliščine se od sklenitve dogovora glede prenove Muzejskega trga niso spremenile. Z izjemo tega, da je od njegove sklenitve minilo nekaj mesecev in tega, da so volitve nekaj mesecev bliže. Morda je tudi zato marsikomu bolj priročno biti proti, kot stati za nekoč izrečenim “da”.

Če se za nekaj dogovorimo, potem stojimo za tem. Če nekaj izberemo, potem tudi sprejmimo posledice. V nasprotnem primeru nismo več skupnost, ampak zgolj vsota trenutnih osebnih interesov, ki svojo senco iščejo na račun korenin drugih.

---

---