Kolos sredi Portoroža

Od turbofolka do turbo razvoja je, očitno, le majhen korak. V Porzorožu, ki že zadnjih nekaj let diši po propadlih turističnih objektih, turbofolk glasbi na promenadi, kebabih, “nelegalnih” čevapčičih in zamujenih priložnostih, bodo namreč težave po novem reševali še z mega gradbenimi projekti. Nedavno so namreč piranski občinski svetniki prižgali zeleno luč sodni poravnavi med občino in družbo Putro, ki bo slednji omogočila gradnjo trgovsko-poslovnega kolosa v središču Portoroža. Ta bo visok približno toliko kot hotel Kempinski Palace in bi v estetskem pogledu lahko postal trn v očesu mesta.

Svetniki so tako obudili projekt, ki je nastal že med županovanjem Petra Bossmana, ko je bil brez ustrezne okoljske presoje sprejet prostorski načrt Kaštel. “Smo alternativa nepremičninskim in gradbenim elitam, ki so v zadnjih dveh desetletjih ugrabile našo občino in jo uporabile za doseganje lastnih ciljev, pri tem pa zanemarile javni interes,” je zdajšnji piranski župan Andrej Korenika zapisal v svoj volilni program, njegove nedavne poteze pa kažejo ravno nasprotno. Kot je na zadnji seji občinskega sveta izpostavila občinska svetnica Nadia Zigante, “pošast iz betona”, ki jo načrtujejo na lokaciji parkirišča Kaštel, ne sodi v arhitekturno krajino Portoroža, tako velikansko poslopje pa ne sodi v neposredno bližino morja. Lokacija bi bila primerna kvečjemu za kak butični hotel, ne pa za poslopje, visoko 22,4 metra, ki bo zasenčilo sonce in lepe vile v ozadju, poslednji spomin na šarm starega Portoroža. Ali se je občinsko vodstvo s svetniki na čelu sploh vprašalo, koliko bo poslopje spremenilo karakter kraja, v katerem živijo?

Lokacija bi bila primerna kvečjemu za kak butični hotel, ne pa za poslopje, visoko 22,4 metra, ki bo zasenčilo sonce in lepe vile v ozadju, poslednji spomin na šarm starega Portoroža.

Glede na dosedanjo zgodovino Portoroža obstaja tudi bojazen, da bi trgovsko-poslovni center s podzemno garažo, ki bi ga gradila družba Putro oziroma njegova ruska lastnica, postal raj za razne špekulante in mesto za skladiščenje tujega kapitala - v njem bodo nemara nepremičnine kupovali tajkuni, bogati odvetniki in drugi ljubitelji Portoroža z debelimi denarnicami, občani pa bodo podedovali gradbišča, hrup, zaprte ceste, posekana drevesa in pomanjkanje parkirnih mest. Čeprav so na občini zanikali, da bi bila v novem objektu predvidena stanovanja, idejna zasnova projekta jasno predvideva tudi poslovne apartmaje. Logično, s pogledom na morje. Nasprotno z nekaterimi trditvami, občina s tem projektom ne bo nič bliže reševanju parkirne zagate v mestu. Predvidenih 469 parkirišč v novi garaži bo v zasebni lasti. Že zdaj je za uro parkiranja v Portorožu treba odšteti dva evra, za uro parkiranja v garaži pa bo najbrž treba odšteti precej več. Toliko o gradbenih in nepremičninskih elitah.

*Avtor prispevka tudi sam živim nedaleč od lokacije, kjer naj bi gradili objekt. Mnenje izraža tako moje osebne kot tudi poklicne pomisleke.


Preberite še


Najbolj brano