Gotovino v ustavo, ker “zihr je zihr”

Združenju Povezani smo, ki je vložilo pobudo za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo, je uspelo v dveh mesecih zbrati krepko čez 50.000 fizičnih in digitalnih podpisov. Če bo dobil predlog zeleno luč ustavne komisije, bo šel v državni zbor, kjer ga morajo poslanci sprejeti z dvotretjinsko večino, da pride do spremembe ustave. V bistvu gre le za tri dodatne stavke v novem členu 50. a, ki pravi, da je v Republiki Sloveniji gotovina zakonito plačilno sredstvo.

Eden od argumentov pobudnikov, ki jih druži strah pred tem, da bi vlade držav v spregi z bankami prevzele popoln nadzor nad državljani, kar bi bilo s popolno digitalizacijo bančnega in drugih sistemov v družbi seveda možno, je tudi, da takrat, ko je naša ustava nastajala, te grožnje, ki visi v zraku, še ni bilo mogoče predvideti, saj je bila digitalizacija še v plenicah. Do točke, ko bi lahko imeli dostop do digitalnega denarja, če bi gotovino nekako izrinili iz prometa, le tisti, ki bi “igrali po pravilih” oblasti, tistim, ki bi povzdignili glavo in šli proti toku, pa bi preprosto zaprli digitalno pipco in bi ostali brez možnosti uporabe svojega denarja, vsaj teoretično seveda ni tako daleč. In tako kot so se v času covida marsikje zaprla vrata za necepljene, bi lahko v prihodnje omejevali svobodo in pravice na primer predebelim, kadilcem, podpornikom Palestincev ...

Z umikom gotovine bi ostali še brez nečesa lepega v vse bolj digitaliziranem svetu. Digitalizacija resda marsikaj olajša, a nas s tem tudi oropa za marsikaj človeškega.

Ministrstvo za finance sicer zagotavlja, da uporaba gotovine ni ogrožena, saj evropska uredba o uvedbi evra določa, da so evrski bankovci in kovanci edini, ki imajo status zakonitega plačilnega sredstva v državah članicah, a ker so spremembe zadnje čase dogajajo zelo hitro in se govori o digitalnem evru ..., je previdnost kljub vsem zagotovilom na mestu.

Poleg izpostavljenih argumentov, da gotovina zagotavlja svobodo, anonimnost, zasebnost, da ohranja vrednost, je hitra, varna in vključujoča, omogoča boljši nadzor nad svojimi izdatki, učenje finančne pismenosti pri najmlajših in je, kot pravijo v združenju Povezani smo, ena zadnjih obrambnih črt pred lakomnostjo in diktaturo obsedencev z vse večjim nadzorom, imajo bankovci in kovanci tudi svojo estetsko vrednost, saj so preprosto lepi. Konec koncev so njihovo podobo krojili najboljši oblikovalci. To je prišlo še toliko bolj do izraza, ko je imela vsaka država svojo valuto, zdaj z evrom resda nekoliko manj, a ostaja raznolikost kovancev. Bančne kartice ali zgolj digitalni zapisi v nekih evidencah in na zaslonih te lepote nimajo. Z umikom gotovine bi ostali še brez nečesa lepega v vse bolj digitaliziranem svetu. Digitalizacija resda marsikaj olajša, a nas s tem tudi oropa za marsikaj človeškega.