Era pojočih političark

V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obvladuje, a ga nihče ne zna razložiti. Tako je nekoč dejal osrednji predstavnik evropske predromantične književnosti Johan Wolfgang von Goethe. Njegovo izjavo lahko nekoliko parafraziramo in prestavimo v sodobnost. V čas, ko v naši ptičji deželici vladajo politiki, iz katerih prihajajo učinki, ki jih še razum ne more obseči. Iz njih prihajajo besede, da vse obvladujejo, a svojih učinkov ne znajo razložiti. A danes ne bomo pisali o njihovem delu. Ne. Pisali bomo o glasbi, ki nemara služi kot podlaga za ples, s katerim se je premier kitil na predvolilnih soočenjih.

Naši politiki, bolje rečeno političarke, imajo glasbo zelo rade. Oh, kako jo imajo rade. Če bi bila naša država eno veliko, razvejano drevo, bi na njem gotovo gnezdile ptice pevke, med katerimi pri nas že pregovorno kraljujejo sinice - saj se spomnete Kekčeve “kaj mi poje ptičica, ptičica sinička”?

Pojoči predsednici radi javnosti postrežeta z delom sebe, ki je ljudem neznan. To ne zmanjšuje pomena funkcij, ki ju opravljata. Poraja se le vprašanje, kje so meje. Nas bo prihodnje leto na Evroviziji zastopala Tina Gaber?

No, kakorkoli. Prva sinička slovenskega republiškega drevesa je gotovo predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki s svojimi pevskimi vzgibi dviguje prah že odkar je prvič zažvrgolela v etru enega izmed radijev in povzročila neustavljivo striženje z ušesi tudi med oboževalci finskih metalcev Nightwish. Kmalu so zobe stiskali tudi udeleženci spominske slovesnosti na Poljani pri Prevaljah, kjer je s partizansko serenado povzročila razburjenje še med člani združenja borcev. “Kdor poje, zlo ne misli,” pravi predsednica državnega zbora.

Na sosednji veji pa ždi še vrhovna poveljnica obrambnih sil, predsednica Nataša Pirc Musar, ki je z ukrajinsko ljudsko pesmijo obeležila drugo obletnico ruske invazije. Kot da vojna ni dovolj. A ker smo povečini rockerski narod, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo iz predsedničinih ust zazvenela kakšna Siddhartina. In kmalu tudi je. Predsednica je najprej ob osmem marcu, kasneje pa še na koncertu dua BQL v Prevaljah - ja, spet Prevalje - odpela skladbo s simbolnim naslovom - Ledena.

Ko takole spremljamo naši ptici pevki, se v naš spomin hitro prikradeta padla petelina Lojze Peterle in Borut Pahor, ki sta se glasbenih podvigov lotila kar v predsedniški palači in v evropskem parlamentu.

Očitno živimo v dobi pojočih političark, s čimer v principu ni nič narobe. Pojoči predsednici radi javnosti postrežeta z delom sebe, ki je ljudem neznan. To ne zmanjšuje pomena funkcij, ki ju opravljata. Poraja se le vprašanje, kje so meje. Nas bo prihodnje leto na Evroviziji zastopala Tina Gaber?


Preberite še


Najbolj brano