Ameriške sanje Luke Dončića lahko tudi še malo počakajo

Vse skupaj se je bojda odvilo v strogi tajnosti. Za posel naj bi namreč vedela le oba športna direktorja, Rob Pelinka na strani jezernikov in pri teličkih Nico Harrison, ki je po razvoju dogodkov postal skoraj nacionalni sovražnik številka ena v Sloveniji. Donald Trump, ki si domala vsak dan omisli priključitev kakšnega novega ozemlja, vsaj kot protektorat ZDA, je ostal sekundarna tema. Drugače bi seveda bilo, če bi ameriški predsednik s posebnim odlokom preprečil kupčijo vseh kupčij. Potem bi sklepali, da ima ob sebi vplivno prvo damo, ki skrbi za nacionalni interes Slovenije in jo ima rada.

Luka Dončić je imel rad Dallas in Dallas je imel rad Luko Dončića. Zdelo se je, kot da je slovenski as ustvarjen za teksaško franšizo, ki ga je z nekaj akrobacijami na naboru leta 2018 pripeljala med teličke. V Dallasu si je izboril svoj prostor pod soncem tako kot si ga je Slovenija, ki je na Luko vezala promocijske učinke na teksaškem tržišču. Zdelo se je, da bo obojestranska ljubezen večna in srečna ter predvsem vzajemna.

Tudi sicer se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, čeravno nekateri opisujejo kupčijo med Dallasom in LA Lakersi kot trgovino z ljudmi. Do neke mere tudi drži, res pa je, da se vpletenim košarkarjem odprejo nova vrata in ponujajo nove (milijonske) priložnosti. Tudi Luki Dončiću se bodo.

Za ločitev je sicer dovolj že, da je ena stran nezadovoljna in išče izhodne strategije iz razmerja. Čustva igrajo sprva pomembno vlogo, potem pa se v ospredje prebijejo materialne oziroma praktične zadeve. Zlasti na ameriškem športnem tržišču, ki ima svoje zakonitosti. Zato ga ne moremo omejiti na krilatico posel kot vedno. Tudi sicer se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha, čeravno nekateri opisujejo kupčijo med Dallasom in LA Lakersi kot trgovino z ljudmi. Do neke mere tudi drži, res pa je, da se vpletenim košarkarjem odprejo nova vrata in ponujajo nove (milijonske) priložnosti. Tudi Luki Dončiću se bodo.

Los Angeles je vendarle sopomenka za spektakel in zabavo. Tudi košarkarsko, za katero so v prvi vrsti skrbeli jezerniki pod taktirko Magica Johnsona. Da niso v 80-ih letih nizali naslovov v ligi NBA, so glavni krivci pri Bostonu, kjer so bile v ospredju povsem drugačne košarkarske vrednote. V bistvu je šlo tudi za kulturni boj z vselej občutljivo rasno komponento. Rivalstvo med Magicom in Larryjem Birdom je med drugim prinašalo tudi soočenje med temnopoltim LA-jem in belopoltim Bostonom.

NBA, ki je v osemdesetih letih capljala za drugimi poklicnimi ligami in ameriškimi športi, je iskala svoj prostor pod televizijskim soncem. Potrebovala je zgodbo in jo z obračuni Lakersov in Celticsov tudi dobila. Šele nato je prišel Michael Jordan, ki je na široko odprl komercialna vrata in postavil temelje za NBA kot globalno blagovno znamko. Je že tako, da je v Ameriki posameznik neredko pred kolektivom. Tako je bilo Jordanovo ime neločljivo vezano na dinastijo čikaških bikov. Tudi Dončić si je bržkone zaželel česa podobnega z Dallasom.

V LA so košarkarske zakonitosti nekoliko drugačne. Če malo karikiramo, so Lakersi več kot klub. So sami po sebi zgodba ali film, ki pritegne zvezde. Mednje gotovo sodi tudi Dončić, ki se bo moral prilagoditi na nove okoliščine, v katerih bo še toliko bolj pod drobnogledom vsak njegov korak, poteza in če hočete tudi telesna pripravljenost. Sicer pa je izročilo Lakersov in Magica še živo. Zmaguje se z nasmeškom in napadom. LA Lakers so preprosto privlačni za dominantne in karizmatične igralce.

Navsezadnje je bil LA prva ali druga postaja za Wilta Chamberlaina, Kareema Abdula-Jabbarja, Kobeja Bryanta in naposled še najboljšega strelca v ligi NBA vseh časov LeBrona Jamesa, sicer tudi novega soigralca Luke Dončića. James je v Los Angeles prišel sorazmerno pozno. Pred tem je osvajal naslove v Miamiju in Clevelandu. Ob statusu velezvezdnika je praviloma sam izbiral, v katerem klubu bo nadaljeval svojo pot, ter odločal, kdo bodo njegovi soigralci in celo trenerji. Navsezadnje so Lakersi v drugem krogu lanskega nabora izbrali Bronnyja in LeBronu izpolnili željo, da v ligi NBA zaigra s sinom.

Luka še nima takšne moči oziroma vpliva. Vprašanje tudi, če se jima bo kot Evropejec kdaj približal in ali ju bo sploh izrabil. Res pa je, da bo konec meseca komaj dopolnil 26 let in košarkarski vrhunci naj bi še prišli na vrsto. Se je pa Dončićeva kariera pred selitvijo iz Dallasa v Los Angeles odvijala bolj ali manj premočrtno, prav tako stopnjevanje dosežkov, posamičnih in moštvenih. V pretekli sezoni je bil najboljši strelec rednega dela lige, Dallas pa je v končnici popeljal do velikega finala.

Kaj je naslednji korak? Osvojiti naslov, seveda. In premagati Boston. Prej pa po možnosti še Dallas. Če ne letos, pa v naslednjih sezonah, ko bo Dončić dobil košarkarske ključe v mestu angelov, kjer še enkrat več upajo, da so preigrali NBA konkurenco in povlekli asa iz rokava, ki jim bo v prihodnje prinesel veliko zadovoljstva in predvsem lovorik. Čez kakšno leto bo tudi moč govoriti o zakonski (ne)sreči. Partnerja si nista vedno usojena. Prvotne obojestranske simpatije sčasoma spremenijo agregatno stanje. Sicer pa, ameriške sanje lahko počakajo.