Stare navade, novi časi in grozdi egov vmes

Kovid je hudo zarezal v naša življenja z množičnimi smrtmi, obveznimi maskami, karantenami, testiranji, cepivi, cepljenjem. Olajšanje, ki je sledilo pandemiji, je pri mnogih spremljala želja nadoknaditi vse zamujeno. In odločno zanikanje obstoja virusa, čeprav je ta ostal z nami in se pojavljajo vedno novi, sicer blažji izbruhi poleti in pozimi. Mnogi zavračajo podatke, da nekateri zaradi te okužbe še vedno pristanejo v bolnišnici in tudi umirajo. Često zaradi brezbrižnega obnašanja bližnjih, sorodnikov, sodelavcev, sosedov, znancev in neznancev v bližini.

Za razliko od preteklih pandemij v zgodovini človeštva je za zadnjo, kovidno, po njenem izteku značilnih zlasti splošno, dokaj utrjeno prepričanje, da je covid-19 največji nateg v zgodovini človeštva, da je uporaba zaščitne maske nesmiselna in golo vsiljevanje ter najsodobnejša oblika prisile posameznih elit, pa tudi celo smešen teater in da je povsem nepotrebno in brezpredmetno samotestiranje v primeru prehlada s povišano temperaturo in slabim počutjem. Še toliko bolj odveč in zasmehovanja vreden je za nekatere nasvet oziroma strokovno priporočilo, da naj se takrat izogibajo stikov z drugimi ljudmi.

Prisluhniti drugim in se zavedati, da na svetu nisi sam in da ne moreš le sebe postavljati na prvo mesto, je odlika, ki jo premorejo le sočutni, srčni in ljudje z veliko mero empatije. Nesebično pomagati nemočnim in ranljivim, zmorejo velike, izjemne osebnosti.

Ob tem jih veliko prisega, da so (bili) maske, testi in cepiva le tržna poteza ter da gre izključno za kovanje dobička za proizvajalce. Ob zanikovalcih kovida in cepljenja nekaterih že od samega začetka pandemije zdaj tudi vse več običajnih smrtnikov, ki so sprva še skušali ravnati po pameti in previdno, zdaj zatrjuje, da je kljub nekaterim značilnim znakom kovidne okužbe poslej testiranje povsem odveč. Toliko bolj zadnje čase, ko je pri večini potek te bolezni blag in jo večina bolnih hitro premaga.

Nekateri celo prisegajo, da se je treba čim prej dodobra prekužiti in da zdaj tako ali tako zaradi covida-19 ljudje več ne umirajo. Ob tem trdijo še, da so bili med pandemijo objavljani podatki o smrtih vprašljivi in da je bil osnovni namen objave teh številk prestrašiti ljudi. To pa zato, ker so prestrašeni bolj vodljivi in laže obvladljivi in jih je mogoče povsem nadzirati. To pa, da je poglavitni cilj politike, vladajočih struktur, kapitala in proizvajalcev opreme ter cepiv.

Da gre tudi zdaj, ko le še občasno doživljamo nove valove izbruha covida-19, za uprizarjanje povsem nepotrebnega in celo lažnega cirkusa s ciljem strašiti ljudi, mnogi naravnost izpostavljajo na vsakem koraku. Takšni se tudi javno porogljivo obračajo in grdo posmehujejo tistim, ki so si v primeru razmaha okužb zaradi šibke odpornosti in zdravja prisiljeni nadeti masko ob obisku trgovine in drugih javnih prostorov. Da pa to počnejo tudi nekateri, ki jim je test potrdil okužbo in so sami toliko ozaveščeni, da nočejo okuževati drugih, posmehljivci niti slišati nočejo. Nasprotno, ko uzrejo koga z masko, je pogosto slišati komentarje v slogu: “Kaj se pa ta gre? A ni bilo tega cirkusa zadnja leta že več kot dovolj? Poglej ga, butca! Pa kaj je tale iz sladkorja in vate?”

Pa vendar uradno zbrani podatki potrjujejo, da je covid-19 za nekatere še vedno resna zdravstvena grožnja in da zaradi te okužbe tu in tam kdo še vedno umre. Podatke pri nas zbira Nacionalni inštitut za javno zdravje in jih javno objavlja, kljub prepričanju nekaterih, da gre še vedno za naklepno zavajanje in da nobeni uradni instituciji ne kaže zaupati.

NIJZ tedensko in mesečno spremlja in objavlja podatke o tem, koliko s covidom-19 okuženih obolelih je zaradi težje in težke oblike okužbe pristalo v bolnišnicah. Še vedno posodablja tudi podatek o skupnem številu umrlih, ki jih je zakrivil covid-19. Tako razberemo, da smo imeli zadnji večji razmah kovidnih okužb med koncem avgusta lani in koncem letošnjega januarja ter da se je novi val okužb spet začel krepiti v prvem tednu letošnjega julija, ta mesec, torej v avgustu, pa se je še nekoliko okrepil. Med 19. in 25. avgustom letos so s testiranjem pri 1479 ljudeh s težavami, ki so nakazovale, da gre za covid-19, slednjega potrdili pri 224 osebah.

Nejevernim zanikovalcem navkljub podatki razkrivajo svojo resnico. Odločitev, ali jim bo nekdo verjel, je seveda prepuščena vsakemu človeku posebej. Žal tudi ta odločitev, ali in koliko zmore in hoče ravnati samozaščitno. In zlasti, koliko zna in si želi obvarovati druge pred okužbami vseh vrst in se je zato pripravljen vsaj nekoliko potruditi, da jim tako prihrani vsakršno nevarnost, za katero bi lahko bil soodgovoren.

Da torej ni brezbrižen in ne obiskuje kronično bolnih ali oslabelih, kadar smrka, kiha, je vročičen in kašlja. Da malih otrok in ostarelih ne vozi v zaprte prostore in na kraje, kjer je velika gneča. Da si temeljito umije in razkuži roke pred stikom z bolnimi, oslabelimi, ostarelimi in malimi otroki. Da ne hodi na obisk v bolnišnico, k znancem, prijateljem, kadar se slabo počuti in ko je kdo v družini prehlajen in vročičen. Da si takrat v službi natakne vsaj masko. Da torej zna in zmore pogledati izza okvirov lastnega egoizma. Da pozabi na samovšečno prepričanje o lastni nezmotljivosti in vsevednosti, da zmore preseči lastno zaplankanost vsaj takrat, ko ima opraviti z ranljivimi v neposrednem življenjskem okolju in se zave, da jih lahko ogrozi že povsem običajna viroza.

Biti pozoren, pošten in pravičen do drugih je dragocena lastnost. Prisluhniti drugim in se zavedati, da na svetu nisi sam in da ne moreš le sebe postavljati na prvo mesto, je odlika, ki jo premorejo le sočutni, srčni in ljudje z veliko mero empatije. Takšni vedno povsod uživajo spoštovanje, ugled, so priljubljeni in jih drugi cenijo. Znati prisluhniti potrebam nemočnih in ranljivih ter jim nesebično pomagati, razkriva veličino in izjemno osebnost. Kar je izjemno pomembno, ko gre za samozaščitno obnašanje in branjenje drugih pred vsemi vrstami nevarnosti, ki so za nekatere lahko tudi usodne.