Refren “Nabrusimo kose” je lajna. Čas je za boljšega.
Kakšno je besedilo novega zakona po nedavni javni razpravi o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo omejila delo zdravnikov pri zasebnikih in spodbujala dodatno delo v javnem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen, bo kmalu znano. Znano pa je, da bo novi zakon končno ostro ločil javno od zasebnega in določil, kje, koliko, kdaj, zakaj in pod kakšnimi pogoji lahko zaposleni v javni bolnišnici ali v ZD še drugje dodatno dela. Kar večina pozdravlja, ne pa vse zdravništvo z zbornico na čelu. Ta straši, da bo novi zakon sesul javno zdravstvo. Morda zato, ker prestrašenim laže ukazuješ in jih vodiš?
Da bo novela koristna za ohranitev in nemoteno delovanje javnega zdravstvenega sistema, meni dober poznavalec zdravstva in predsednik strateškega sveta za zdravstvo dr. Erik Brecelj. Ljudje ga cenijo in spoštujejo, saj je eden tistih, ki mu ni mogoče očitati koristoljubnosti in pohlepnosti.
Nujna je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva. Nagraditi je treba tiste, ki dobro in več delajo, ne pa one, ki služijo le na račun umetno ustvarjenih čakalnih vrst in “štepajo” le tisto, kar je najbolj donosno.
V enomesečni javni razpravi o predlogu novele je zdravstveno ministrstvo prejelo pripombe skoraj 100 deležnikov, pa tudi opozorila pred odpovedmi zdravnikov v javnih ustanovah, ki naj bi zaradi uveljavitve take zakonodaje dali odpoved v javni ustanovi in se zaposlili v zasebništvu. Ob teh zastrašujočih opozorilih se zdaj mnogi sprašujejo, zakaj grožnje? Od kod prepričanje, da bodo kar vsi bolni takoj zdrveli k zasebnikom in vsako zdravljenje sami mastno plačali?
Preprosta pamet ve, da se javni sistem sunkovito in silovito ne bo kar sesul, čeprav to trdi zdravniška zbornica. Ta organizacija se ne zaveda, da so si njeni vidni predstavniki že ob kovidu zapravili ugled in zaupanje mnogih, saj so že tedaj ljudem grozili in jih zastraševali … Preprosta pamet ve tudi, da večina zdravnikov ne želi preiti v zasebno zdravstvo. Zanj se - tako zadnje izkušnje - najbolj odločajo tisti specialisti družinske medicine, ki se na vsak način želijo izognili obveznemu dežuranju v nujni medicinski pomoči. Na urgenci torej, kjer koncesionarjem za zdaj ni treba sodelovati. Zato pa se zdaj tudi koncesionarji tako razburjajo nad novelo, ker naj bi slednja tudi njih zajela v dežurno urgentno dejavnost!
Ve se tudi, da so le nekateri specialisti navdušeni nad zasebništvom - denimo iz dermatologije, plastične kirurgije, maksilofacialne in oralne kirurgije, radiologije (odhod treh radiologov iz šempetrske bolnišnice naj bi bil v dveh primerih menda povezan prav s to novelo, ki se kmalu obeta, da bo sprejeta) ... Te dejavnosti so najbolj dobičkonosne, v njih posel cveti in že zdaj ne manjka samoplačniških strank.
Prav v samoplačniški tržni dejavnosti po novi noveli zakona zdravniki, redno zaposleni v javnem sektorju, ne bi smeli več delati za njihove nosilce - zasebnike. Obenem naj bi za dodatno delo v matični javni ustanovi popoldne dobili neprimerno boljše plačilo od sedanjega. Za kar se že dolgo zavzemajo vodstva bolnišnic in ZD!
Zakonu silovito nasprotuje Zdravniška zbornica Slovenije, ki trdi, da ni usmerjen v povečanje produktivnosti znotraj javne mreže in ne išče rešitev za večjo dostopnost do zdravstvenih storitev. Ga pa, nasprotno, pozdravljata zdravstvena blagajna ZZZS in njen upravni odbor, zlasti del o ločevanju javne in zasebne zdravstvene službe zaradi odliva kadra iz javnih zavodov. Soglašata z merjenjem delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in z nagrajevanjem po obsegu in kakovosti dela. Novelo podpira tudi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, ki izpostavlja potrebo po diferenciaciji cen med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji in predlaga, naj ZZZS cene zdravstvenih storitev prilagodi stvarnim stroškom izvajalcev. Zagovarja omejitev izvajanja programov koncesionarjev, ki mora biti skladna z obsegom podeljenih koncesij in številom tam zaposlenih.
Naravnost zgroženi so nad zakonom zasebni zdravniki in zobozdravniki. To strokovno združenje, člani so tudi koncesionarji, trdi, da novela težave zaradi pomanjkanja zdravstvenih delavcev in dostopnosti do storitev v javnem zdravstvu napačno rešuje in bo samo pospešila odhod zdravstvenih delavcev iz javnega zdravstva.
V javno razpravo je posegla tudi zdravstvena ministrica Prevolnik Rupel, češ da si prizadeva, da ne bi sledil odhod redkih specialistov. Priznava pa, da bo “zdravstveni sistem zanihal, ne glede na nove rešitve in se bodo za neko prehodno obdobje čakalne dobe podaljšale, saj se bodo morali zdravniki in ostalo osebje prilagoditi spremembam”. Kot še obljublja, bodo vse pripombe preučili, nekatere so že vgradili v besedilo.
Brecelj zdravniškim organizacijam očita, da zaradi te novele ustvarjajo predinfarktno stanje in zavajajo, da je v zdravstvu vse super, po sprejetju zakona pa se bo vse sesulo. Prav dosedanje anomalije so narekovale pripravo tega zakona, ki bo končno razmejil delo v javnem zdravstvu in samoplačniških ambulantah. Nujno je treba presekati načrtno nasprotovanje spremembam, “ko prvi skoči Fides, ki je Cerarjevo, Šarčevo in Golobovo vlado pričakal na okopih”. Od vseh je takoj zahteval uresničitev celo najbolj skrajnih zahtev, ki jih ni izpolnil niti Janša. “Ta igra je skozi leta postala zelo prozorna!” Brecelj omenja, da Fides terja uveljavitev svojih zahtev v mesecu dni, v nasprotnem sledi stavka, ki jo okrona zbornica z opozorili o kronični preobremenjenosti zdravnikov. Sledi dobro organizirana in podprta medijska ofenziva ... “Tako se vlade nehajo ukvarjati z urejanjem vprašanja koncesij in čakalnih vrst, edini fokus so zdravniške plače in normativi. Fides in lobiji dosežejo svoje, reforme obtičijo v blatu.”
Zdaj pa postaja jasno, da je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva nujna, hkrati z ureditvijo primernega nagrajevanja dela vseh zdravnikov, ki si prihodkov ne zvišujejo z umetnim ustvarjanjem čakalnih vrst, obvodi in “štepanjem” storitev v najdonosnejših programih. Brecelj: “Nagrajeni morajo biti tisti, ki dobro in več delajo. Onemogočiti je treba tiste, ki anomalije prikazujejo kot nekaj normalnega!”
Zato je čas tudi, da predstavniki zdravništva zlajnan refren “Nabrusimo kose” zamenjajo z ustreznejšim. Kar mnogi že dolgo vedo.