Raje poenostavljena togost kot zdrava pamet

Soočenje s težko diagnozo te pretrese. Hipoma sta nepomembna imetje in položaj. Kruto je spoznanje, da lahko že jutri umreš, če te ne bodo takoj pravilno zdravili. Od usposobljenosti in zavzetosti zaposlenih v zdravstvu sta zelo odvisna izid zdravljenja in preživetje. Ali te zdravijo, kot bi morali, se kmalu izkaže. Včasih prepozno. Izid je odvisen tudi od tega, kako zaposleni (ne) znajo sodelovati, komunicirati, preverjati izvide in se obveščati, vse v prid bolnika.Kadar se vse dobro izteče, je to posebna sreča. V srečnih okoliščinah si prišel v dobre roke. Dober izid zdravljenja zbudi neizmerno hvaležnost do požrtvovalnih zdravstvenih delavcev. Poln upanja bolnik na novo zaživi. Kadar pa takšne sreče nima, ga navdajajo mračne misli in obup. Takrat je pomembno, kako in kdo mu predstavi njegovo stanje, ga bodri in mu lajša težave. Ni vseeno, koliko se trudijo. Povsem nesprejemljivo pa je, če gre za malomarno in togo delo, podrejeno samo rutini. Nedopustno je, kadar očitno za konkretnega bolnika nekdo ni storil vsega, kar bi moral in kar se pričakuje. A skoraj nihče od bolnikov in bližnjih takrat nima moči in energije dokazovati malomarnosti in nestrokovnosti.