Novi fakulteti že ob spočetju ne manjka polen

Nesporno Slovenija potrebuje tretjo medicinsko fakulteto. Za primerjavo omenimo, da ima Bosna in Hercegovina deset medicinskih fakultet in da ob njihovem ustanavljanju tam niso letela polena pod noge. Za razliko od tega, kar zdaj pri nas doživljamo ob porajanju medicinske fakultete Univerze na Primorskem in kljub spoznanju, da za zdravljenje in zdravstvo potrebujemo novo sodobno fakulteto. Takšna je lahko bolj v prihodnost zazrta in lažje ujame svež veter v jadra. Tega ne more enakovredno in smelo omogočiti le prizidek v Mariboru, ki bi ga tako radi nekateri pridali že tam vpeljanemu načinu dela, ki ima ob kakovosti in koristnosti tudi nekaj slabosti in zavor.

Je pa v naši podalpski in temu primerno ozkogledni deželici že pravilo, da so vse dejavnosti na vseh ravneh in območjih prežete z zavistjo in lokal patriotizmom. Olje na ogenj jima priliva v temu primeru še znana samovšečna elita v zdravstveni srenji. Ki je, to ni skrivnost, prepletena z določeno politično strujo in lobira. V primeru za tretjo medicinsko fakulteto v Celju, s celjsko bolnišnico na čelu, kjer se brezsramno in nenehno vrstijo anomalije in ostajajo brez vsakršnih posledic.

Premier s svojim krogom in vodstvo Univerze na Primorskem sta modro in pogumno izkoristila izjemno priložnost, ki se redko ponudi. Ker se bo vsak čas začela gradnja že z denarjem zagotovljene stavbe Fakultete za vede o zdravju ob izolski bolnišnici, bosta tako v njej domicila dveh povsem ločenih fakultet, vsake s svojim statusom in programom.

Študij in usposabljanje za delo zdravnika trajata deset let. Prav zato je nekje treba začeti in omogočiti širitev izobraževanja in usposabljanja. Zato bi bilo treba te odločitve podpirati brez zamer in zavisti, brez politikantstva in zaplotniškega lokal patriotizma in brez samovšečnega prepričanja o lastni večvrednosti.

Spomnimo, da so nastajali veliki odpori in boji tudi ob ustanavljanju druge medicinske fakultete v Mariboru. Če Štajerci ne bi premogli značilne bojevitosti, medicinske fakultete še vedno ne bi imeli. Zdaj pa, skladno z omenjenimi lastnostmi, skupaj z ljubljansko ustanovo in ob podpori zdravstvene elite tudi Štajerci nasprotujejo ustanavljanju medicinske fakultete na Primorskem in vztrajajo, da zadošča le prizidek ob mariborski. Morda za kratek čas, a dolgoročno razvojno in v tekmovanju ter tudi povezovanju z razvitim svetom zagotovo ne. Že znan ljudski pregovor namreč pravi: “Starega osla na novo učiti voziti je nemogoče!”

Kot je dobro znano, da je mariborska regionalna bolnišnica morala čez noč postati klinični center, da je sploh lahko vrata odprla štajerska medicinska fakulteta in zato, ker so študentom morali tam omogočiti izvajanje obveznih kliničnih vaj. In tudi mariborska fakulteta še vedno nima dovolj svojih predavateljev, zato bi morala biti tiho, ko to že vnaprej očita primorski. Je pa znano, kar molčijo, da tudi s Primorske hodijo v Maribor že leta predavat v primorskih bolnišnicah zaposleni zdravniki - doktorji znanosti!

Treba je poudariti, da zdravstvena elita, mediji in laiki v zvezi z ustanavljanjem tretje medicinske fakultete na Primorskem ne poznajo vseh stvarnih dejstev in načrtov. Kar po svoje niti ni presenečenje, upoštevaje zavist in že zdaj metanje polen pod noge. Zato odločevalci v sodelovanju s strokovnjaki ta načrt snujejo daleč od pametovalcev, brez zaletavosti in pompa. Zato javno še ni znano, kateri bodo ključni stebri te fakultete, čeprav že obstajajo. Nihče namreč ni toliko neumen, da bi se brez njih lotil te zahtevne naloge. Utemeljitelji imajo pri vsem skupaj to prednost, da poznajo primorski prostor in njegovo odprtost v svet. Kar so izkoristili že ob ustanovitvi Fakultete za vede o zdravju, ki že leta začasno gostuje v delu izolske bolnišnice.

Tako se zdaj tudi tretja medicinska fakulteta poraja skladno s primorskim temperamentom, ki ne plane ostro na prvo žogo, temveč stopa z malimi koraki k cilju, pripravlja podlago in šele nato zadevo obelodani. Kar sicer že vzbuja užaljenost tudi pri tistih, ki bodo del njenega temelja, a tega še ne vedo. Gre za več primerno izobraženih strokovnjakov v vrsti primorskih zdravstvenih ustanov. Znano je tudi, da ima bolnišnica Valdoltra že leta svoj ugleden znanstveno raziskovalni inštitut, ki bo gotovo del nove univerze. Ta bolnišnica bo, kot se zdi, v kratkem le dočakala tudi pridobitev statusa klinike. To del zdravstvene elite že leta zavira zaradi ljubosumnosti v prestolnici.

Ob ustanavljanju nove primorske medicinske fakultete je treba priznati, da sta premier Golob s svojim krogom in vodstvo Univerze na Primorskem ravnala modro in pogumno ter zelo praktično izkoristila izjemno priložnost, ki se le redko ponudi. Vest je res odjeknila kot strela z jasnega, a načrtno šele zdaj, ko je tik pred začetkom gradnja z denarjem zagotovljene sodobne stavbe Fakultete za vede o zdravju ob izolski bolnišnici. Torej ne gre za mešanje jabolk in hrušk, kar očitajo nasprotniki nove fakultete. Njeni utemeljitelji so ocenili, da je pot do nje najhitrejša le, če si bo zgradbo delila s Fakulteto za vede o zdravju. Na isti lokaciji bosta tako ločena domicila dveh fakultet - za usposabljanje diplomiranih medicinskih sester in za usposabljanje zdravnikov. Premier in vodstvo UP nista toliko neumna, da bi novo fakulteto kar pripojila že obstoječi, saj vesta, da mora biti vsaka suverena in neodvisna, le podrobnosti zaradi zavisti in nasprotovanj še nista obelodanila.


Preberite še


Najbolj brano