Neopazni in revni, daleč od srca in vesti

Na pragu novega leta vznikajo želje. Vsakdo si želi trdnega zdravja. Preostale želje pa so raznolike, povezane z načinom življenja, zmožnostmi, ambicijami, odnosom do sebe in sveta. Večina je zmernih, nekatere so pretirane. Izjemno skromne so pri ljudeh, zaprtih med štiri stene. Če stanovanja (še) imajo. Želijo se le pretolči iz dneva v dan. Ujeti v revščino, lačni in prezebli, so v prazničnem času še bolj strti in bolni. Oropani dostojanstva jih vrvež v soju prazničnih lučk skeli in boli, žene v depresivnost.Vse več je teh neopaznih ljudi, saj se, ranjeni in ponižani, skušajo čim bolj skriti pred svetom. Sitim in bogatejšim je težko razumeti, kako je živeti na robu in pod njim. Ko si niti kruha vsak dan ne moreš kupiti, kaj šele kakšnega priboljška. Revni so vse bolj sami in osamljeni, lomijo se pod bremenom eksistenčnih težav. V prazničnem času so še bolj sami in zagrenjeni. Ponižana in razčlovečena množica, ki komaj še shaja, šteje že 400.000 grenkih usod, 280.000 pa jih - tako uradna statistika - živi pod pragom revščine!