Naj pazijo in naj vzgajajo drugi! Saj so dolžni!

Družine z vreščečimi razvajenimi mulci, ki bezljajo po pločnikih, v parkih in med kopalci na plažah, ob tem škropijo vse naokrog in mečejo kamenčke ali pesek kamorkoli pač nanese. Kar je za večino njihovih staršev nekaj povsem normalnega in so osupli, ko kdo v okolici vzroji. Vse več je tudi objestnežev, ki drvijo na e-skirojih po pločnikih in cestah in brezobzirno ogrožajo vse, kar hodi in se vozi. Vrhunec predrznosti pa so na telefone prilepljeni osebki, običajno najstniki s slušalkami v ušesih, zabubljeni v ekran tudi med prečkanjem ceste in trdno prepričani, da morajo za njihovo varnost skrbeti drugi.

Vreščečih, trmastih, razvajenih in agresivnih otrok je v naši družbi opaziti vse več. Po navadi so z njimi miselno odsotni ali za svoje otroke povsem nezainteresirani starši, ki takšnega nesprejemljivega vedenja otrok ne vidijo oziroma nočejo videti, ker se s tem resneje niti ukvarjati ne želijo. Ne dojamejo, da tudi na ta način mularija izsiljuje pozornost staršev in okolice, da so ti otroci za ostale zelo moteči in da celo povzročajo škodo drugim. Ob tem se starši najraje tolažijo, da se bodo otroci poboljšali, ko malce zrasejo, in so celo sovražni do vseh, ki komentirajo, kako nevzgojeni divjaki so. Ne mislijo na jutri in se ne sprašujejo, kakšni bodo ti njihovi otroci, ko odrasejo.

Mnogi starši zmotno menijo, da morajo za vzgojo njihovih razvajenih otrok poskrbeti šolniki, mentorji, trenerji, pedagogi ... Nihče ne more namesto njih izpolniti temeljne vloge starševstva - vzgoje, ki jim je dana z rojstvom otroka. Vzgoja se začne v lastni družini in za otroka moraš biti osebnostno zrel.

Zaskrbljujoče je, da ti starši niso vsaj toliko pošteni in zreli, da bi sami opazili, da so po zaslugi njihove neprimerne vzgoje in odsotnosti vseh pravil, omejitev in dolžnosti, iz otrok že ustvarili prave male pošasti. Ko bi vsaj opazili, da imajo otroci v njihovi lastni družini pravzaprav edini glavno besedo in se jim prav vsi pridno prilagajajo. Ne! Raje tolerirajo njihove izbruhe jeze in samovoljnosti, tudi kadar tepejo sorojence, vrstnike in v primeru najmanjše prepovedi celo njih same, torej lastne roditelje! To so starši, ki praviloma ne opazijo, kako se njihove družine oni, ki še vztrajajo pri dostojnem in kultiviranem vedenju, izogibajo v velikem loku in jih že lep čas ne vabijo več medse. O tem, da bodo ti njihovi nevzgojeni otroci že jutri kot adolescenti in pojutrišnjem kot odrasli v okolju in samostojnem življenju povsem neprilagojeni, brez občutka za mero, zmernost, disciplino in brez čuta za prav in narobe, da bodo pretepali tudi svoje partnerje, vse to očitno ti kratkovidni starši niso sposobni dojeti.

Tudi zato ne, ker so takšni starši najpogosteje tudi sami nezreli in razvajeni. Zato se tudi ne zavedajo, da bodo njihovi neprilagojeni scarrani potomci kot odrasli nesposobni zrelo, umirjeno in marljivo izpolnjevati vse nujne vsakodnevne obveznosti in dolžnosti. Da bodo zato v zahtevnem delovnem okolju najbrž odpovedali in tako niti ne bodo zmogli primerno skrbeti sami zase. Da bodo najbrž problematični že zato, ker se bodo na vsako novo obveznost in nalogo nadrejenih po že zdaj dodobra razpasli navadi tudi v prihodnje odzivali kljubovalno in nasilno ter celo na način, da bodo, če bo le mogoče, iz maščevalnosti namerno povzročali škodo vsakomur, ki od njih nekaj neizprosno zahteva. Ne skrbi jih, da bodo ti otroci zrasli v agresivne ljudi in bodo vešči le ustrahovanja in bodo tepli ostale. Tudi lastne partnerje. Ne opazijo, da so že zdaj nasilni do vrstnikov in radi trpinčijo miroljubne ter nemočne.

Takšnih pojavov kar mrgoli med otroki in med mladostniki, od vrtcev do uličnega vsakdanjika v različnih soseskah. Na vse to resno opozarjajo vzgojitelji, pedagogi, trenerji, mentorji … Izpostavljajo, da so zgrešena pričakovanja staršev - češ da so dolžni za vzgojo njihovih razvajenih in podivjanih otrok skrbeti le šolniki, mentorji, trenerji, pedagogi in psihologi. Da so edino slednji dolžni postavljati meje, pravila, prepovedi in kazni. Nihče ne more namesto staršev izpolniti temeljne dolžnosti starševstva - vzgoje. Ta jim je zaupana, ko se odločijo za otroka in se jim ta rodi. Vzgoja je resna in pomembna dolžnost ter obveznost, je del starševstva. Vzgoja se začne doma, v lastni družini. Zato je treba biti na otroka primerno pripravljen in za to tudi osebnostno zrel.

Če bi to vsi starši primerno dojeli, bi resno sproti povsod nadzirali in usmerjali dejanja in obnašanje svojih otrok. Tako ne bi prihajalo do že opisanih izpadov neprimernega vedenja v javnosti, od trgovskih centrov do plaž. Ne bi bilo ekscesnih izbruhov skrajne samovolje otrok vseh starosti v trgovskih centrih, restavracijah, na igriščih, cestah, v parkih, vrtcih in šolah. Odpadle bi grožnje staršev s tožbami in obiski šol v spremstvu odvetnikov v napačni vnemi podpreti obnašanje nevzgojenega potomca. Starši tudi ne bi vse pogosteje otrok izpisovali iz športnih klubov samo zato, ker je trener pač dosleden, do vseh enako zahteven in ukazuje red, spoštovanje pravil in disciplino. Tako tudi ne bi nastajalo iz dneva v dan vse več uličnih mladostniških tolp.

Že z malo več starševske doslednosti, nadzora, zahteve po redu in disciplini in s pomočjo strožjih pravil doma ter vztrajanja pri doslednem izpolnjevanju vsakodnevnih obveznosti potomcev bi bilo manj problematičnih in vedenjsko nezrelih otrok ter tudi manj problematičnih odraslih. Tudi manj bi bilo objestnih kamikaz na e-skirojih, ki bi najraje podrli na tla vsakogar, ki jim med divjanjem po pločnikih predstavlja oviro. Nikomur tudi ne bi padlo na pamet, da bi se na skiroju vozil skupaj s prijateljem ali celo z lastnim otrokom, in to brez čelade in ščitnikov. Ne bi se na telefon prilepljeni objestneži s slušalkami v ušesih predrzno sprehajali po pločnikih in cestah in ne bi prečkali prehodov za pešce kakor nanese, ne da bi se ustavili in pogledali, ali se bliža kakšen avtomobil. Zdaj to objestno počnejo zato, ker so v svoji predrznosti prepričani, da morajo za njihovo varnost skrbeti ostali udeleženci v prometu in ker jih niti policisti za tako obnašanje v prometu dosledno ne kaznujejo. Ko pa se zgodi nesreča vpijejo, da so za vse krivi vozniki avtomobilov in jim grozijo s tožbami.