Danes mačka, jutri starček, zatem (kratkoviden) starš

Grozovito mučenje mačjega mladiča v izolskih Livadah odmeva. Ni poginil zaradi trka z avtom, ampak zaradi dvodnevnega pretepanja s palicami deset- in dvanajstletnikov. Grozljivo dogajanje je videla občanka, zbrala podatke o njihovih starših, sledi kazenska ovadba - edini možen razplet tako zavržnega dejanja, ki terja sodni pregon. Ti starši zdaj grozijo. Ne uvidijo, da so glavni krivci nedopustne krutosti svojih otrok, ki bodo zrasli v suroveže brez sočutja, empatije in čuta za druge. Da bodo že jutri stari, bolehni in slabotni sami deležni udarcev otrok in jim bodo odveč.

Občanka, aktivna humanitarka in prostovoljka, je k sreči to zavržno, skrajno kruto in nedopustno dogajanje opazila. Ni si zatisnila oči in se obrnila vstran. Ni ravnala tako, kot to dandanes rado stori kar nekaj ljudi, ki delujejo v slogu: “Kar ne vidim, ne vem in se me ne tiče!” Reagirala je tako, kot je to dolžan narediti vsakdo, ki mu je mar, v kakšnem okolju živi, kakšen odnose imajo ljudje med seboj, kako si prizadevajo za to, da so strpni, humani in prijazni do soljudi, do živali in do narave.

Skrajno zavržne in nedopustne so vse oblike škodovanja, objestnosti, trpinčenja, uničevanja narave, živali in ljudi. Taka dejanja je treba obsoditi in oglobiti. Tisti, ki danes trpinči žival, se bo jutri spravil nad sovrstnika in starčka, pojutrišnjem na starša, ki bo zaradi bolezni in starosti potreben pomoči. Te mu okrutni potomec ne bo nudil.

Občanki gre zahvala, da je ravnala na edini možen način, kadar se dogaja tako nedopustna krutost, ki nakazuje, da je z razvojem osebnosti takih otrok nekaj zelo hudo narobe. Odziv njihovih staršev to le še potrjuje. Ne le, da jih branijo in zagovarjajo, ampak zdaj celo grozijo ženski, ki je dogodek ni in ne bo zaustavil in zbira dodatne dokaze ter bo zoper starše teh mladoletnih otrok vložila kazensko ovadbo. Za nedopustna, kazniva in zavržna dejanja mladoletnikov so sodno in uradno odgovorni njihovi starši s svojo vzgoje in z vzori ter dejanji v družinskem okolju.

Nesprejemljivo in zaskrbljujoče je pojasnjevanje teh staršev, ki si drznejo krutost otrok zagovarjati in opravičevati: “Saj niso nič naredili! Samo tolkli so po mački!” Halooooo!!?!?? Kako lahko odrasla oseba to sploh izjavi? Da niso storili nič hudega, le tolkli so po mački??!! Prav to je grozljivo, da so po ranjeni muci dva dni zapored udrihali s palicami! Niso je nemočne in poškodovane spravili na varno in k veterinarju! Niso ji skušali pomagati, da bi preživela. Ne! Ker je bila ranjena zaradi nesreče, so se nanjo spravili s palicami, da bi jo kar najhitreje ubili!

Vsaka žival je živo in čuteče bitje s pravico živeti! To mora vedeti vsak, tudi sodniki, ki lani niso obsodili moškega, ki je svojega psa usmrtil, ker ga je vlekel z motorjem. Tudi takrat je naš pravni sistem pogrnil in dal slab zgled vsem, tudi tem objestnežem.

Starši teh otrok se ne zavedajo, kam vodi branjenje tako nedopustnih ravnanj in zagovarjanje. Vsakomur, ki ima vsaj kanček zdrave pameti, se zastavlja več resnih vprašanj. So ti starši tudi sami sociopati, naduti brezčutneži in že zato za okolico ter družbo nevarni? So tako silno zaljubljeni v svoje otroke, da so, ko gre za opozorila in grajo, povsem slepi in gluhi? Se jim je skisalo že, ko so postali starši in so izgubili zdravo presojo? Niso sposobni biti objektivni? So se jim potomci pač zgodili in se jim tudi poslej stvari pač dogajajo brez trohice odgovornosti? So tako zaplankani, da niso sposobni ločiti, kaj je prav in kaj narobe? Ali zato, ker jih je prihod otroka presenetil, še dandanes niso sposobni sprejeti in izvajati nujnih starševskih dolžnosti in obveznosti, ki nastopijo tisti hip, ko se ti rodi otrok? Mar se zato, ker ne obvladajo roditeljske funkcije, raje zatekajo v pretirano branjenje otrok in zagovarjanje za vsako ceno, da s tem tudi dajejo videz neizmerne starševske ljubezni? In, kakšna ironija, obenem prav taki starši od šole pričakujejo, da bo njihovega otroka vsaj za silo pripravila za življenje.

Takšni in podobni vzorci vzgoje doma, ki to sploh ni, so lahko tudi posledica pomanjkljivo vzgojenih roditeljev, ki so sami zelo razvajeni in egoisti. Nemalokrat so neprimerni vzgojni modeli posledica doživetij roditeljev v svojem otroštvu, polnem ekscesov, nasilja, trpinčenja, zasmehovanja, zanemarjanja ... Vse več pa je tudi staršev, ki se vzgoji nočejo posvetiti, ker raje strežejo le lastnemu udobju, le svojim željam in potrebam, pa tudi prebliskom lastne nezrelosti. Prav starši, pri katerih vzgoja zelo šepa, radi vzrojijo in grozijo vsakomur, ki izreče kritiko o njihovem otroku, čeprav je ta mišljena kot prijazno opozorilo, napotek in iskanje poti, kako sodelovati v dobro otroka. Ti starši dojemajo kritiko osebno užaljeno, zoper sebe.

Starši, ki niso sposobni slišati utemeljene kritike glede neprimernega ali celo nedopustnega ter surovega ravnanja njihovih otrok, s tem delajo medvedjo uslugo svojim otrokom in sebi. Braniti otroka za vsako ceno je nezrelo in zelo škodljivo. S tem celo spodbujajo neprimerne in nedopustne vzorce obnašanja, ki so v nasprotju z normami v razviti, visoko civilizirani družbi tretjega tisočletja. Če pa se starši nočejo in ne zmorejo vključiti v urejeno družbeno skupnost, bi bilo zanje in za njihove otroke zares najbolje, da si dom ustvarijo kje na samotnem otoku ali vsaj v divjini, na samem.

V vsaki družbeni skupnosti veljajo splošna pravila primernega obnašanja, ki jih je treba spoštovati, da lahko živimo v harmoniji, sožitju, nikomur ne škodimo in ne ogrožamo ljudi, živali, okolja, narave. Skrajno zavržne in nedopustne so vse oblike škodovanja, grobosti, trpinčenja in uničevanja narave, živali in ljudi. Zato je treba vsako tako dejanje, ko se zgodi, obsoditi in primerno oglobiti. Tisti, ki danes kruto trpinči katero koli žival, se bo že jutri spravil nad sovrstnika in nemočnega starčka ter skoraj gotovo pojutrišnjem na ostarelega starša, ko bo ta zaradi bolezni in starosti povsem nemočen, potreben pomoči. Te pa mu okrutni potomec ne bo hotel in ne bo znal nudil.

Najstniki iz Livad so, sodeč po odzivih na družbenih omrežjih, znani nasilneži. Nedavno so se menda že znašali nad nekaj ostarelimi sosedi. Zakaj še niso ukrepali policija, soseska, šola, krajevna skupnost, center za socialno delo, občina ...?

Se mora tam prej zgoditi še beograjski učenec?


Preberite še


Najbolj brano